Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (9.026-9.050)



  1.      črnosúknjež  -a m () slabš. duhovnik: pridige črnosuknježev
  2.      črnošólec  -lca m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor je hodil v črno šolo in se naučil čaranja: verjela je, da črnošolci znajo delati točo 2. zastar. slušatelj bogoslovja; bogoslovec
  3.      črnošólstvo  -a s (ọ̑) čarovništvo, čarodejstvo: črnošolstvo in astrologija
  4.      črnôta  -e ž (ó) knjiž. črnina, črnjava: črnota njenih las / odsev stoterih luči je sijal v črnoto nad mestom
  5.      čŕnovka  -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka
  6.      črnovójen  -jna -o prid. (ọ̑) črnovojniški: črnovojna četa
  7.      črnovójnik  -a m (ọ̑) nekdaj vojak črne vojske: črnovojniki so stražili vojne ujetnike; vpoklicali so črnovojnike in sedemnajstletnike
  8.      črnovójniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od črnovojnik: črnovojniški polk
  9.      črnozémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na črnica 1: črnozemno polje
  10.      črpálo  -a s (á) redko črpalka
  11.      črtálo  -a s (á) 1. del pluga, ki navpično reže brazde: črtalo je zarezalo v zemljo ♦ agr. kolutasto črtalo 2. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: črtalo se je zlomilo // star. svinčnik, pisalo: pisati s črtalom 3. redko ravnilo: črtalo in trikotnik 4. svinčniku podobna priprava za lepotičenje, mazanje: zasenčiti veke s črtalom / črtalo za ustnice
  12.      črtomírstvo  in čŕtomirstvo -a s (; ) knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir: problem našega črtomirstva
  13.      črtóvje  -a s (ọ̑) skupina črt, črte: izpolniti prazen kvadrat s črtovjem in liki ♦ muz. notno črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje not
  14.      črvívost  -i ž (í) lastnost črvivega: črvivost lesa, sadja
  15.      črvojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) redko črviv: črvojeda miza
  16.      črvojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) 1. razjeden od črvov; črviv: črvojeden štor; črvojedna skrinja 2. star. ničvreden, slab: črvojedna literatura
  17.      črvojédina  -e ž (ẹ̄) moknati ostanki lesa, ki ga razjedajo črvi: iz luknjic v tramu se je usula črvojedina; duh po plesnobi in črvojedini // rovi, ki jih naredi črv v lesu: omara je že vsa pikasta od črvojedine
  18.      črvojédinast  -a -o prid. (ẹ̄) poln črvojedine: črvojedinast stol
  19.      čtívo  -a s (í) kar je namenjeno za branje: rad se poglablja v čtivo; poučno, prijetno, mladini primerno čtivo ♦ šol. domače ali obvezno čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
  20.      čudapóln  -a -o [n] prid. (ọ̑ ọ́) zastar. zelo lep, čudovit: čudapolna poletna noč
  21.      čudáštvo  -a s () lastnost čudaškega človeka: kljub čudaštvu je imel smisel za red // čudaško ravnanje ali vedenje: pripovedovali so o čudaštvih starega pastirja
  22.      čúdežnost  -i ž () lastnost čudežnega: zavrgel je čudežnost pojava in ga skušal razložiti; racionalizem nima smisla za čudežnost in fantastiko / v žarečih očeh je nosila čudežnost tega dneva
  23.      čudnolík  -a -o prid. ( ) zastar. ki je čudne, nenavadne oblike: gorovje čudnolikih obrisov; čudnolike podobe
  24.      čúdnost  -i ž (ū) lastnost čudnega: premišljeval je čudnost svoje odločitve
  25.      čúdo  -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑) 1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedno-prislovni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla // star. čudež: delati čuda 2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek // nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno 3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali 4. v medmetni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in - čudo - spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil

   8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA