Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (8.951-8.975)



  1.      črkolívnica  -e ž () delavnica, obrat za ulivanje črk: dela v črkolivnici
  2.      črkopís  -a m () sistem črk, črke: črkopis naših protestantov je bohoričica; češki črkopis
  3.      črkopísen  -sna -o () pridevnik od črkopis: rešiti črkopisno vprašanje
  4.      črkorézec  -zca m (ẹ̑) kdor reže, vrezuje črke
  5.      čŕkoslikár  -ja m (-á) kdor se poklicno ukvarja s slikanjem črk, napisov: črkoslikarji in pleskarji
  6.      črkostávec  -vca m () kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec: črkostavci in tiskarji
  7.      črkostávnica  -e ž () tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica
  8.      črkoválen  -lna -o prid. () šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo
  9.      črkovánje  -a s () glagolnik od črkovati: črkovanje in zlogovanje
  10.      črkováti  -újem nedov.) po vrsti izgovarjati, imenovati črke besede: črkuj svoje ime / črkovati po telefonu pojasnjevati težko razumljivo besedo z navajanjem znanih besed, katerih začetne črke dajo to besedo // brati od črke do črke: otroci še črkujejo / gledal je v pismo in črkoval besedo za besedo
  11.      črkóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog / črkovna uganka ♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa
  12.      črkóvnica  -e ž (ọ̑) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede; stavnica: dobil je igrače in črkovnico 2. del pisalnega stroja s tipkami
  13.      črkóvnik  -a m (ọ̑) obrt. priprava za vtiskovanje črk na hrbet ali platnice knjige
  14.      črkovnják  -a m (á) tisk. predal, v katerem so vložene črke za ročno stavljenje
  15.      črmnoóka  -e ž (ọ̄) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka
  16.      čŕmnovka  -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka
  17.      črnílo  -a s (í) 1. sredstvo za pisanje in tiskanje, navadno črne barve: pisati, umazati se s črnilom; tiskarsko črnilo; radirka za črnilo / rdeče črnilo ∙ ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo 2. črno barvilo: čevljarsko črnilo
  18.      črnílovka  -e ž () gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke
  19.      čŕnko  -a m () 1. ljubk. črn konj: dirjaj, črnko 2. ekspr. človek črne rase; črnec: dobrodušen črnko s sivimi lasmi
  20.      črno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na črn: črnokožec, črnolas, črnook; črnoglednež
  21.      črno... 2 prvi del zloženk, kakor črnolisast, črnopikast, črnosiv, črnovzorčast ipd., gl. črn
  22.      črnôba  -e ž (ó) agr. glivična bolezen, pri kateri deli rastlin počrnijo: črnoba trtnih listov
  23.      črnobína  -e ž (í) bot. rastlina z drobnimi cveti, ki imajo zrasle cvetne liste, Scrophularia: navadna črnobina
  24.      črnoborzijánec  -nca m () slabš. kdor se ukvarja s črno borzo: črnoborzijanci in špekulanti
  25.      črnoborzijániti  -im nedov.) slabš. ukvarjati se s črno borzo: črnoborzijanil je s pretihotapljenim blagom

   8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA