Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (8.926-8.950)



  1.      čopotánje  -a s () glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika
  2.      čopotáti  -ám nedov.) čofotati: otrok zadovoljno čopota v vodi / fantje čopotajo po ribniku / dež čopota s strehe; voda brizgajoč čopota; brezoseb. v čevljih mi čopota
  3.      čôrav  in čórav -a -o prid. (ō; ọ̄) nižje pog., slabš. slep, brljav: kaj si čorav, da ga ne vidiš
  4.      čórba  -e ž (ọ̑) slabš. slaba redka jed, navadno juha: enkrat na dan smo dobivali čorbo; dan za dnem natepava prazno čorbo // slaba pijača, navadno kava: za zajtrk je imel le skodelico črne čorbe ● ekspr. lepo čorbo si je skuhal je v neprijetnem, zapletenem položajugastr. srbska juha iz mesa in zelenjave, močno začinjena
  5.      čórbast  -a -o prid. (ọ̑) slabš. podoben čorbi: čorbasta pijača
  6.      čótast  -a -o prid. (ọ́) nar. zahodno šepast: čotast konj
  7.      čotáti  -ám in čótati -am nedov.; ọ́ ọ̄) nar. zahodno šepati: zaradi ranjene noge je čotal; nalahno čota
  8.      čótavec  -vca m (ọ́) nar. zahodno šepavec
  9.      čovínek  -nka m () lov. piščalka za klicanje sov ali šoj
  10.      čovínkati  -am nedov. () lov. klicati sove ali šoje s čovinkom
  11.      čožót  -a m (ọ̑) nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia: čožoti se vračajo z lova
  12.      čredínstvo  -a s () agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku
  13.      črédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice: ni mogel prenesti črednosti in brezpogojne poslušnosti
  14.      črémoš  in črémož -a m (ẹ̄) nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
  15.      črepálo  -a s (á) zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano
  16.      črepóvje  -a s (ọ̑) nar. kuhinjska posoda: Vdiralci niso našli mnogo .. nekaj kmečkih potrebščin, verig, motik in kuhinjskega črepovja (Prežihov)
  17.      črêslo  tudi čréslo -a s (é; ẹ́) 1. posušeno smrekovo ali hrastovo lubje: kupoval je čreslo in hlode; hrastovo, smrekovo čreslo 2. usnj. zdrobljeno smrekovo, hrastovo lubje ali želod, ki se uporablja za strojenje: posipati s čreslom; strojen s čreslom
  18.      črêslov  tudi čréslov -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na čreslo: čreslovo strojilo ♦ bot. čreslov cvet sluzasta gliva, ki tvori rumene krpaste prevleke po čreslu, Fuligo varians; kem. čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem
  19.      čreslovína  -e ž (í) organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje: pridobivati čreslovino
  20.      črevó  -ésa s, mn. čréva, za posamezne dele črevésa (ọ̑ ẹ̑) cevast prebavni organ v trebuhu: črevo se je pretrgalo; izprazniti črevo / mn.: kupil je suha čreva; delati klobase iz prašičjih črev; strune iz črev; pot se vleče kot (kurja) čreva zeloanat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; bot. kurja čreva njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media
  21.      črevoškŕgar  -ja m () nav. mn., zool. majhne morske živali, ki imajo del črevesa prilagojen za dihanje, Enteropneusta
  22.      črko...  ali čŕko... prvi del zloženk () nanašajoč se na črko: črkolivar, črkoslikar, črkoslikarstvo
  23.      črkogríz  -a m () slabš., redko jezikovni dlakocepec: pravda s črkogrizi
  24.      čŕkolivár  -ja m (-á) kdor uliva črke: delo črkolivarjev v črkolivnici
  25.      črkolívec  -vca m () črkolivar: tiskarji in črkolivci

   8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA