Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (8.451-8.475)



  1.      cinkografíja  -e ž () 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše; kemigrafija 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj cinkografije // odtis v tej tehniki
  2.      cinkográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na cinkografijo: cinkografski material
  3.      cínkov  -a -o prid. () nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvomin. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
  4.      cinkovína  -e ž (í) izdelki iz cinka
  5.      cinobarít  -a m () knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit
  6.      cinóber  -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin
  7.      cinóbrast  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: cinobraste strehe cinóbrasto prisl.: cinobrasto rdeča zemlja
  8.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca
  9.      cinóbrski  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: prebarvati pročelje hiše s cinobrsko in rumeno barvo
  10.      cínov  -a -o prid. () nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda; cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah
  11.      cinquecénto  -a [činkveče-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa, 16. stoletje: umetniki cinquecenta
  12.      cíntor  -ja m () nar. prekmursko pokopališče: pokopali so ga na cintorju
  13.      cinzáno  tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m () gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano
  14.      cioníst  in sioníst -a m () pristaš cionizma
  15.      cionístičen  in sionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na cioniste ali cionizem: cionistične organizacije
  16.      cionízem  in sionízem -zma m () gibanje med Židi za obnovitev samostojne države v Palestini: cionizem je nastal konec 19. stoletja // nav. slabš. nacionalistično gibanje za uveljavljanje židovstva
  17.      ciprésov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cipreso: cipresov les / cipresov gaj
  18.      cipresovína  -e ž (í) cipresov les: omarica iz cipresovine
  19.      cípro  -a m () agr. visoki fižol boljše sorte
  20.      cíproš  -a m () nar. ciprje: Ko ciproš zacveti, so naše frate rdeče (J. Glazer)
  21.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus
  22.      cirílmetódijski  -a -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov
  23.      cirílmetódovec  -vca m (-ọ̑) član Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov
  24.      cirkón  tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom ♦ min. rudnina cirkonijev silikat
  25.      cirkónij  -a m (ọ́) kem. mehka težka kovina sive barve, element Zr: cirkonij je odporen proti toploti

   8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA