Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (8.101-8.125)



  1.      brokát  -a m () vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat
  2.      brokátast  -a -o prid. () brokaten: brokatast plašč
  3.      brokáten  -tna -o prid. () ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli
  4.      brókola  -e ž (ọ̑) nav. mn. brokoli
  5.      brókoli  -ov m mn. (ọ̑) cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: brokoli v solati
  6.      bróm  -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ó) kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi // pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; neskl. pril.: fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid
  7.      bromát  -a m () kem. sol bromove kisline: natrijev bromat
  8.      bromíd  -a m () kem. sol bromovodikove kisline: kalijev, srebrov, vodikov bromid
  9.      bromírati  -am nedov. in dov. () kem. uvajati brom v spojine
  10.      brómkálij  -a m (ọ̑-á) zastar. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: jemati bromkalij zoper nervoznost
  11.      brómov  tudi brômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na brom: bromova kislina, spojina / bromove tablete
  12.      brómovica  -e ž (ọ̑) kem. raztopina broma
  13.      bromovodíkov  -a -o prid. () kem., v zvezi bromovodikova kislina raztopina vodikovega bromida
  14.      bròn  brôna m ( ó) 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajnaelektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija // žarg., um. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron
  15.      brônast  -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igraharheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela
  16.      bronastopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bronasto polt: bronastopolti delavci v pristanišču
  17.      bronca  ipd. gl. bronsa ipd.
  18.      brónčen  -čna -o prid. (ọ̑) ki je iz bronse: brončni premaz; brončna barva; prim. bronsen
  19.      brončén  -a -o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve
  20.      brônec  -nca m (ó) redko bron: verižica iz bronca
  21.      bronén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz brona: bronena posoda, žica
  22.      bronhiálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na bronhije: bronhialne cevke ♦ med. bronhialni katar; bronhialna astma
  23.      bronhiektazíja  -e ž () med. bolezensko razširjen bronhij: bolnik z bronhiektazijami
  24.      brónhij  tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev
  25.      bronhíolus  -la m () anat. najtanjši odcepek bronhija v pljučih

   7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA