Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (8.051-8.075)



  1.      brínov  in brínjev -a -o prid. (í) nanašajoč se na brin: brinov grm, les; nabirati brinove jagode / brinova gmajna / brinov bičevnik; brinov liker
  2.      brínovček  in brínjevček -čka m (í) ekspr. manjšalnica od brinovec: rada pije brinovček / pog. še na en brinovček stopiva
  3.      brínovec  in brínjevec -vca m (í) žganje iz brinovih jagod: kuhati brinovec; dišati po brinovcu; postreči z brinovcem; požirek domačega brinovca
  4.      brinovína  in brinjevína -e ž (í) brinov les
  5.      brínovka  in brínjevka -e ž (í) 1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane; V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel) 2. redko palica iz brinovega lesa
  6.      brío  -a m () knjiž. ognjevitost, živost, živahnost: občudovali so brio interpreta; avtor je pričaral na oder pravi komedijski brio
  7.      brióš  -a m (ọ̑) nav. mn., gastr. pleteno pecivo iz mastnega testa: postregla je s kavo in brioši
  8.      briozój  in bríozoj -a m (ọ̑; ) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju; mahovnjak
  9.      brisálo  -a s (á) kar se rabi za brisanje: za brisalo je porabil košček obleke; z brisalom čistiti top; brisalo za peresa
  10.      bríškola  -e ž () nar. primorsko italijanska igra s kartami: partija briškole
  11.      brítof  -a m () nižje pog. pokopališče: dolgo so hodili po britofu / vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh
  12.      britoglávec  -vca m () knjiž., ekspr. kdor ima obrito glavo
  13.      brizántnost  -i ž () teh. lastnost, značilnost brizantnega: dinamit ima veliko brizantnost
  14.      brížnost  -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela
  15.      brkónčica  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic
  16.      brljávost  -i ž (á) ekspr. slabovidnost: težko je z njim zaradi njegove brljavosti
  17.      brlòg  -óga m ( ọ́) 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog
  18.      brlógar  -ja m (ọ̑) žival, ki biva v brlogu: lisice, jazbeci in dihurji so brlogarji ♦ pal. (medved) brlogar jamski medved
  19.      brlóžina  -e ž (ọ̑) redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila
  20.      brlóžiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. imeti brlog, bivati (v brlogu): v teh gozdovih brložijo medvedi
  21.      brnjálo  -a s (á) nar. opravljanje drobnih, nepomembnih del: čič ne da nič, brnjalo pa le malo (F. Finžgar)
  22.      bròč  bróča m ( ọ́) nar. rastlina z rdečim barvilom v koreniki; brošč: barvilo iz broča
  23.      bróčev  -a -o (ọ́) pridevnik od broč: bročevo rdečilo
  24.      bróčiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. gorenjsko rdeče barvati: bročiti pirhe
  25.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu

   7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA