Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (7.751-7.775)


  1.      božják  -a m (á) nekdaj novec majhne vrednosti: stisnil mu je v roke tri božjake // ekspr. denar sploh: nima božjaka v žepu; biti brez božjaka ∙ star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja ♪
  2.      božjakovína  -e ž (í) les božjega drevca ♪
  3.      božjást  -i ž (ȃ) živčna bolezen s krči in nezavestjo: imeti božjast; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti ♪
  4.      božjásten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna ♪
  5.      božjástnež  -a m (ȃ) kdor ima božjast: bil je videti kot božjastnež ♪
  6.      božjástnica  -e ž (ȃ) ženska, ki ima božjast: krči božjastnice ♪
  7.      božjástnik  -a m (ȃ) kdor ima božjast: pomagati božjastniku; božjastnika je vrglo; zvilo ga je kakor božjastnika ♪
  8.      božjástnost  -i ž (ā) redko božjast: odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost // značilnost božjastnega človeka ♪
  9.      bôžje  -ega s (ó) star. 1. božjast: božje ga je metalo, vrglo 2. kap, mrtvoud: božje ga je udarilo, zadelo; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje ♪
  10.      božjepóten  -tna -o prid. (ọ̑) romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke ♪
  11.      božjepótnik  -a m (ọ̑) romar: božjepotniki so prišli od daleč; procesije božjepotnikov ♪
  12.      božjepráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma ♪
  13.      božjerópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na božji rop: božjeropno dejanje ♪
  14.      božjerópnik  -a m (ọ̑) rel. kdor naredi božji rop ♪
  15.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
  16.      bóžkati  -am nedov. (ọ̑) otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati: božkala mu je lase ♪
  17.      božljáj  -a m (ȃ) redko ljubkujoč gib z roko: otrok je bil hvaležen za vsak božljaj ♪
  18.      božúr  -a m (ū) nar. potonika: močno dehteči božur ♪
  19.      bradátost  -i ž (á) značilnost bradatega človeka ♪
  20.      bradavíčavost  -i ž (í) redko pojavljanje, obstajanje bradavic ♪
  21.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata ♪
  22.      bragóc  -a m (ọ̑) istrski ribiški čoln z dvema jamboroma in zavihanim kljunom ♪
  23.      brahikefálnost  -i ž (ȃ) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost, okrogloglavost ♪
  24.      brahilogíja  -e ž (ȋ) lit. kratko, primerno zgoščeno izražanje ♪
  25.      brahiopód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec ♪

   7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA