Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (751-775)


  1.      obrezlína  -e ž (í) les. kar odpade pri obrezovanju lesa: finejši stroji dajejo manj obrezline ♪
  2.      obrezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor obrezuje: obrezovalec sadnega drevja / po vinogradih se razlegajo vriski obrezovalcev / obrezovalec parkljev, rogov ♦ metal. delavec, ki obrezuje ulitke ♪
  3.      obrezoválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za obrezovanje: obrezovalni stroj; obrezovalna priprava ♦ fot. obrezovalni nož ♪
  4.      obrezoválnik  -a m (ȃ) priprava za obrezovanje: delo z obrezovalnikom ♪
  5.      obrezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od obrezovati: obrezovanje repe / obrezovanje drevja, trt; škarje za obrezovanje / obrezovanje dečkov / obrezovanje knjig ♦ rel. obrezovanje Gospodovo novo leto ♪
  6.      obrezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem delati, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezovati gnile sadeže / obrezovati peso, repo / obrezovati deske 2. z rezanjem odstranjevati: obrezovati poganjke, veje // z rezanjem odstranjevati dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezovati drevesa, živo mejo, trto, vrtnice 3. z rezanjem dajati določeno obliko: obrezoval je gumo na podplatu 4. v židovskem in muslimanskem okolju odrezovati sprednji del kožice na spolnem udu: otroke so obrezovali ◊ vet. obrezovati kopito z nožem odstranjevati odvečno kopitno roževino ♪
  7.      obrezuspéšiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti brezuspešno: s tem so hoteli obrezuspešiti njegovo delo; obrezuspešiti prizadevanja ♪
  8.      obréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obrežje: obrežna cesta; obrežna mesta / obrežne skale; obrežno blato / obrežna ladja ♦ navt. obrežna plovba obalna plovba ♪
  9.      obréžje  -a s (ẹ̑) svet ob reki, jezeru, morju: veter piha od obrežja; živeti na obrežju; cesta je speljana po obrežju; zaraslo obrežje; obrežje Donave // knjiž. breg, obala: usidrati se blizu obrežja; stati na obrežju; zavarovanje obrežja ♪
  10.      obŕh  -a m (ȓ) geogr. močen kraški izvir izpod strmega pobočja ♪
  11.      obríbati  -am dov. (ȋ) 1. z ribanjem odstraniti: obribati pomarančno lupino 2. pog. odrgniti, zdrgniti: škornji so mu obribali noge; roki si je obribal s snegom / s svežo krpo obribati čevelj obríban -a -o: obribana koža ♪
  12.      obrís  -a m (ȋ) navadno s prilastkom 1. nejasno, neostro vidna meja, rob česa: razločiti v daljavi obrise mesta; obrisi oddaljujočih se predmetov; gore različnih obrisov / ugotoviti obrise nekdanjih gradov velikost; temen obris drevesa silhueta; skozi dež je videl le obrise ljudi; pren., ekspr. kažejo se prvi obrisi resnice // črta, risba, ki prikazuje zunanji rob, robove česa: izpolniti obris z oljnato barvo; narediti obris stopala; odtis in obris 2. nav. mn. kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: v deklaraciji so nakazani obrisi poti za zagotovitev miru / publ., z oslabljenim pomenom: odtujenost je dobivala določnejše obrise je postajala določnejša; argumentacija se je gibala v meglenih obrisih je bila neprepričljiva, nejasna // v prislovni rabi, v zvezi v obrisih brez podrobnosti: stvar je povedal le v obrisih / v glavnih obrisih razložiti načrt; problem so prikazali le v grobih obrisih 3. redko opis, oris: bežen obris sodobnega filozofskega dogajanja ◊ geom. navidezni obris črta, ki omejuje projekcijo telesa; pravi obris črta na telesu, katere projekcija je navidezni obris ♪
  13.      obrisáča  -e ž (á) nar. brisača: mokra in zmečkana obrisača ♪
  14.      obrísati  obríšem dov., tudi obrisála (í ȋ) narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: obrisati mizo, posodo; obrisati se z brisačo; obrisati si nos; obrisati si čevlje ob travo; roke si obrisati v predpasnik / obrisati do suhega // odstraniti kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: obrisati prah; obrisati si solze; obrisati si pot s čela / evfem. obriši si nos usekni se; pren. burja je obrisala sneg ● ekspr. daj, obriši ga po nosu udari ga; ekspr. nebo se je obrisalo zjasnilo; pog., ekspr. pod nosom se lahko obriše za to ne bo dobil tega; ekspr. ni vreden, da bi si čevelj obrisal obenj zelo malo, nič; vulg. s tem spričevalom si lahko zadnjico obrišeš je brez vrednosti, pomena obrísan -a -o: obrisana posoda ♪
  15.      obrísati  -ríšem dov. (ȋ) 1. narediti (sklenjeno) črto, črte okrog česa: obrisati stopalo / obrisati model na papir ♦ les. obrisati les s črtami označiti za nadaljnje oblikovanje 2. knjiž. opisati, prikazati: obrisati značaj junaka obrísan -a -o: obširno obrisan razplet; ostro obrisane silhuete hiš ♪
  16.      obrísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obris: označiti obrisne črte kroja s posebno barvo; obrisna skica / obrisen literarnozgodovinski pregled evropske moderne; pripoved je obrisna, včasih fragmentarna obrísno prisl.: spomenik se s hribom obrisno spaja v celoto; nekatere osebe v knjigi so prikazane le obrisno ♪
  17.      obrísnica  -e ž (ȋ) nar. tolminsko krpa, cunja: z obrisnico je čistila okna ♪
  18.      obrisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (sklenjeno) črto, črte okrog česa: obrisovati predmet, vzorec 2. knjiž. opisovati, prikazovati: obrisoval je nesrečo obrisováti se zastar. kazati se v obrisih; črtati se: stolp se je jasno obrisoval na nebu ♪
  19.      obríti  obríjem dov., obrìl in obríl (í ȋ) odrezati dlake tik ob koži: brivec ga je obril in ostrigel; obriti z brivskim aparatom, britvijo; gladko obriti; danes se še ni obril; obriti si brado, brke, glavo obrít -a -o: obrit moški; obrit obraz; lepo je obrit in počesan ∙ ekspr. do golega obriti travniki pokošeni ♪
  20.      obritína  -e ž (í) knjiž., redko obriti del kože: njegov obraz je suh s sivkastim odtenkom na obritinah ♪
  21.      obrízg  -a m (ȋ) snov, s katero se kaj obrizga: obrizgi blata na suknjiču ♦ grad. cementni obrizg ♪
  22.      obrízgati  -am dov. (ȋ) 1. z brizganjem zmočiti, ovlažiti: obrizgati tla z mrzlo vodo / blato ji je obrizgalo obleko; ekspr. avtomobil ga je pošteno obrizgal ∙ ekspr. obrizgal ga je s sovražnim pogledom sovražno ga je pogledal 2. z brizganjem dati, nanesti na kaj: obrizgati poškodovane dele avtomobila; obrizgati z brizgalko obrízgan -a -o: obrizgan s krvjo; obrizgana obleka ♪
  23.      obrizgávati  -am nedov. (ȃ) 1. z brizganjem močiti, vlažiti: obrizgavati prašna tla; obrizgavati z vodo / ekspr. dežne kaplje so mu obrizgavale glavo 2. z brizganjem dajati, nanašati na kaj: obrizgavati stene s cementno malto ♪
  24.      obrízgniti  -em dov. (í ȋ) z brizgom zmočiti, ovlažiti: kri mu je obrizgnila obraz; obrizgniti z mrzlo vodo ♪
  25.      obrnážiti  -im dov. (á ȃ) nar. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga obrnažili; grdo so ga obrnažili ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA