Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (7.251-7.275)


  1.      bodílj  -a m (ȋ) nar. pljučnica: Do kože sem moker. Bodilj dobim (I. Pregelj) ♪
  2.      bodílo  -a s (í) obrt. na obe strani brušen nož za delanje zarez pri šivanju obodov sit in rešet ♪
  3.      bódisi  vez. (ọ̄) knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo ∙ ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav, če: njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje // za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka ♪
  4.      bódisi  medm. (ọ̄) star. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: zahteva, naj se mu opravičim. No, bodisi! ♪
  5.      bodljáj  -a m (ȃ) kratka, ostra bolečina: začutil je oster bodljaj v prsih // redko vbod s koničastim predmetom: dražiti žival z bodljaji; zadal je zveri nekaj nevarnih bodljajev ♪
  6.      bodljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko delati majhne vbode: bodljati po blagu / bodljala ga je z iglo zbadala ♪
  7.      bodljíka  -e ž (í) knjiž. bodica, trn: osat z bodljikami ♪
  8.      bodljíkast  -a -o prid. (í) knjiž. bodljikav: bodljikasta rastlina / star mož z bodljikasto brado ♪
  9.      bodljíkav  -a -o prid. (í) poln bodic: bodljikave agave; bodljikavo robidovje / napeta bodljikava žica bodeča / bodljikava brada ga je delala postarnega ♪
  10.      bodljíkovje  -a s (í) bodljikave rastline: trebili so bodljikovje ♪
  11.      bodljív  -a -o prid. (ȋ í) redko bodeč: strupene in bodljive zeli; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode ♪
  12.      bodóči  -a -e prid. (ọ́) ki bo v bodočnosti: bodoči rodovi; naše bodoče delo / obleke za bodoče matere noseče ženske; prisl.: v bodoče moramo bolj paziti; sam.: pog. to je pa moja bodoča bodoča žena ♪
  13.      bodóčnost  -i ž (ọ́) 1. čas, ki bo prišel: to bodo dognali šele v bodočnosti; v bližnji bodočnosti nas čaka še veliko dela; načrti za bodočnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: od tega je odvisna bodočnost človeštva / to mu bo uničilo bodočnost / prerokovala mu je bodočnost kaj bo doživel v bodočnosti; boljša, lepša bodočnost ● ta fant ima še bodočnost dosegel bo velike uspehe; knjiž. vse to je še pesem bodočnosti se še ne bo kmalu uresničilo ♪
  14.      bodonéža  -e ž (ẹ̑) nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža ♪
  15.      bodrílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se spodbuja: njen glas je bil bodrilen; povedati nekaj bodrilnih besed bodrílno prisl.: bodrilno ga je potrepljal po rami ♪
  16.      bodrílo  -a s (í) knjiž. spodbuda: klici gledalcev so mu bili pomembno bodrilo; tvoje besede so mi v bodrilo ♪
  17.      bodríti  -ím nedov., bodrèn (ȋ í) knjiž. spodbujati: bodrila ga je misel na uspeh; zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge / saj te ne bo bolelo, ga je bodrila dajala mu pogum, hrabrila // star. tolažiti: bodriti jokajočega otroka bodrèč -éča -e: bodreče vzklikanje ♪
  18.      bódrost  -i ž (ọ́) knjiž. veselost, živahnost: s svojo bodrostjo je zabaval vso družbo / jasnost in bodrost duha ♪
  19.      bodúlja  -e ž (ú) zool. muha s šilastim sesalom, ki pika; konjska muha ♪
  20.      boeing  -a [bóing] m (ọ̑) reakcijsko potniško letalo ameriške tovarne Boeing: hrup vzletajočih boeingov ♪
  21.      boem  ipd. gl. bohem ipd. ♪
  22.      bóg  -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče // v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih 3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala // najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar ● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase bóže ekspr.: bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili; prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd. ♪
  23.      bogabojèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. ki se ravna po božjih zapovedih: vsi so vedeli, da je bogaboječ bogabojéče prisl.: bil je bogaboječe vzgojen ♪
  24.      bogabojéčnež  -a m (ẹ̑) nav. iron. bogaboječ človek ♪
  25.      bogabojéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost bogaboječega človeka: njegova bogaboječnost je bila vsem znana ♪

   7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA