Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (7.176-7.200)


  1.      blókovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blok 3: blokovska politika / blokovska razdelitev sveta blókovsko prisl.: blokovsko neangažirane dežele ♪
  2.      blónd  prid. neskl. (ọ̑) pog. ki ima svetle lase, plavolas: blond deček; bila je blond in vitke postave ♪
  3.      blondín  -a m (ȋ) knjiž. blondinec, plavolasec: visok in lep blondin ♪
  4.      blondínec  -nca m (ȋ) kdor ima svetle lase, plavolasec: kodrolas blondinec ♪
  5.      blondínka  -e ž (ȋ) ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: izrazita blondinka z modrimi očmi ♪
  6.      blóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bloke: bloško smučarstvo ♦ šport. bloške smuči kratke smuči iz bukovega lesa ♪
  7.      bluzón  -a m (ọ̑) obl. kratko in ohlapno, na spodnjem koncu stisnjeno športno oblačilo: obleči bluzon ♪
  8.      bóa  -e ž (ọ̑) 1. zelo velika nestrupena tropska kača; udav: napadla ga je ogromna boa 2. velik ženski krznen ovratnik, ki ni prišit: okrog vratu si je ovila soboljo boo / boa iz ptičjih peres ♪
  9.      bòb  bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom 3. nav. mn., redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi ◊ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus ♪
  10.      bòb  bôba in bób -a m (ȍ ó; ọ̑) šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob; vožnja z bobom // športna panoga, ki goji tekmovalno sankanje po umetno zgrajeni progi: proga za bob; svetovno prvenstvo v bobu ♪
  11.      bôbek  -bka m (ō) 1. manjšalnica od bob 1—2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki ♪
  12.      bóben  -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
  13.      bóbenček  -čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil ♪
  14.      bóbenski  -a -o [bǝn] prid. (ọ̑) nanašajoč se na boben: bobenska arija ♪
  15.      bóber  in bôber -bra m (ọ́; ó) vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom: bobri gradijo jezove ♦ zool. evropski, kanadski bober // pog. bobrovo krzno, bobrovina ♪
  16.      bóbi  in bóbby -ja [bobi] m (ọ̑) pog., v Angliji stražnik, policist: uniforma bobija ♪
  17.      bobíka  -e ž (í) redko droben okrogel plod; jagoda: jerebikove bobike // draže, pilula ♪
  18.      bobínka  -e ž (ȋ) nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam ♪
  19.      bobljáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v loncu boblja / iz vode so bobljali mehurčki ♪
  20.      bóbnanje  -a s (ọ̑) glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi ♪
  21.      bóbnar  -ja m (ọ̑) kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze ♪
  22.      bóbnarica  -e ž (ọ̑) 1. zastar. bobnarjeva žena: pesem o lepi bobnarici 2. zool. nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris: bobnarica buka, ruči / mala bobnarica čapljica ♪
  23.      bóbnast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima kak del podoben bobnu: bobnasti pralniki ♦ avt. bobnasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni boben in zavorne čeljusti ali zavorni trak ♪
  24.      bóbnati  -am nedov. (ọ̑) 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba // slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi bobnajóč -a -e: bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči ♪
  25.      bobnênje  -a s (é) glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma; bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka ♪

   7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA