Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (7.151-7.175)



  1.      blódnež  tudi blôdnež -a m (ọ̑; ) 1. knjiž. kdor blodi, tava: brezdomen blodnež 2. star. razuzdanec, razvratnež: to je blodnež in pokvarjenec
  2.      blodníca  -e ž (í) knjiž. vlačuga, prostitutka: popivati z blodnicami; javna blodnica
  3.      blodník  -a m (í) 1. knjiž. kdor blodi, tava: blodniki in brezdomci; večni blodnik 2. star. razuzdanec, razvratnež: beznica je bila polna pijancev in blodnikov
  4.      blodníštvo  -a s () star. razuzdano življenje, razvrat: ugonabljajo se v blodništvu // vlačugarstvo, prostitucija: preprečevanje blodništva in spolnih bolezni
  5.      blódnja  tudi blôdnja -e ž (ọ́; ó) 1. zmedeno govorjenje v vročici: v blodnji govoriti; v vročičnih blodnjah je klical mater 2. knjiž. zmota, zabloda: ljubavna blodnja; blodnje mladih let 3. knjiž. tavanje, iskanje: vse je le blodnja v krogu; blodnje za neznanim ◊ psiht. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; preganjalna blodnja
  6.      blodnják  -a m (á) knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint: najti pot iz blodnjaka; zaiti v blodnjak // ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: izgublja se v blodnjaku podatkov; blodnjak ulic / blodnjak misli
  7.      blodnjàv  -áva -o prid. ( á) psiht. ki ima blodnje: blodnjav duševni bolnik / biti pod vplivom blodnjavih misli
  8.      blodnjáva  -e ž () knjiž., redko zmota, zabloda: blodnjave življenja
  9.      blodnjávost  -i ž (á) psiht. bolezensko duševno stanje z blodnjami
  10.      blódnost  tudi blôdnost -i ž (ọ́; ó) knjiž. razuzdanost, razvratnost: blodnost deklet s ceste
  11.      blók  -a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene // strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje // listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjofilat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
  12.      blokácija  -e ž (á) redko blokiranje: blokacija denarnih sredstev
  13.      blokáč  -a m (á) knjiž. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: postaviti novega blokača
  14.      blokáda  -e ž () 1. preprečitev stikov ene države z drugimi, zapora: izvajati, razbiti ekonomsko blokado; gospodarska blokada; posledice blokade 2. vojaška ali policijska obkolitev: prebiti blokado; priti skozi blokado; aretirali so ga pri ulični blokadi / pomorska blokada ◊ fin. blokada denarnih sredstev blokiranje; med. blokada začasna ustavitev delovanja; šah. blokada figure preprečitev gibanja, premikanja; šport. blokada preprečitev napada nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokada postavitev kakega tiskarskega znaka namesto predvidene črke
  15.      blokáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na blokado: blokadna politika držav / dati blokadno povelje
  16.      blókar  -ja m (ọ̑) pog. kdor stanuje v bloku: okolico blokov urejajo blokarji sami
  17.      blokáš  -a m (á) žarg. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: blokaša sta pretepala jetnike; rjovenje blokašev
  18.      blókfírer  -ja m (ọ̑-í) med drugo svetovno vojno vodja najnižje enote nemške raznarodovalne organizacije na okupiranem ozemlju: blokfirer je obveščal ljudi o shodu; vaški blokfirer
  19.      blókflávta  -e ž (ọ̑-) muz. flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse; kljunasta flavta: igrati (na) blokflavto
  20.      blokíranje  -a s () glagolnik od blokirati: blokiranje ulice, mesta / blokiranje koles pri zaviranju / blokiranje denarnih sredstev
  21.      blokírati  -am dov. in nedov. () 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles 4. žarg., gost. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič ◊ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati tekoči račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke blokíran -a -o: ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa
  22.      blokíren  -rna -o prid. () ki blokira, prepreči gibanje: blokirna priprava ♦ elektr. blokirni kondenzator kondenzator, ki zapre pot enosmernemu toku
  23.      blókoven  tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose ♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama
  24.      blokóvnica  -e ž (ọ̑) žel. manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot
  25.      blokóvnik  -a m (ọ̑) žel. uslužbenec pri bloku na železnici: progovni blokovnik

   7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA