Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
o (7.101-7.125) 
- blagozvóčje -a s (ọ̑) knjiž. ubranost zvokov: blagozvočje v skladbi ♪
- blagozvóčnost -i ž (ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost blagozvočnega: blagozvočnost njegove govorice ♪
- blagrovánje -a s (ȃ) glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke ♪
- blagrováti -újem nedov. (á ȗ) 1. šteti, imeti koga za srečnega: ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina; blagrujejo ga, ker ima prijeten dom 2. knjiž. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagroval je trenutek, ko jo je srečal ♪
- blástogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. začetni razvoj zarodka ♪
- blastóm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: benigni, maligni blastom ♪
- blastomêra -e ž (ȇ) nav. mn., biol. celica, ki nastane z brazdanjem jajčeca ♪
- bláto -a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu // ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj) ● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo ◊ elektr. anodno blato
ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli ♪
- blazíranost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost blaziranega človeka: prizadel ga je očitek blaziranosti ♪
- blaznívost -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost ♪
- bláznost -i ž (á) duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost // ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš ● do blaznosti razdražen zelo ♪
- bláženost -i ž (ȃ) ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost; kar žarela je od blaženosti; to je zanj višek blaženosti // rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost ♪
- bláženstvo -a s (ȃ) star. blaženost: občutiti blaženstvo; srce mu prekipeva od blaženstva; višek blaženstva / nebeško blaženstvo ♪
- blažílo -a s (í) sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo; blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce ♪
- blebetávost -i ž (á) slabš. lastnost blebetavega človeka: njena blebetavost mu preseda ♪
- bledíčnost -i ž (ȋ) nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost ♪
- bledíkavost -i ž (í) neizrazita bledica ♪
- bledo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt ♪
- bledo... 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled ♪
- bledôba -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz ♪
- bledokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami ♪
- bledolíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle ♪
- bledolíčnik -a m (ȋ) ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje // slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike ♪
- bledopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka ♪
- bledóst in blédost -i ž (ọ̑; ẹ́) bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic ♪
6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 
