Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (7.026-7.050)



  1.      bivolovína  -e ž (í) bivolje meso: trda bivolovina // bivolja koža
  2.      bívolski  -a -o prid. () nanašajoč se na bivole: bivolska vprega / ekspr. njegov bivolski tilnik
  3.      bizantínstvo  -a s () 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: boriti se proti bizantinstvu 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti: pozna antika prehaja v bizantinstvo
  4.      bizantológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za bizantologijo: kongres bizantologov
  5.      bizantologíja  -e ž () veda o bizantinski zgodovini in kulturi: razvoj bizantologije
  6.      bizárnost  -i ž () knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti
  7.      bízon  -a m () severnoameriško divje govedo z močnim oprsjem: čreda bizonov
  8.      blagájništvo  -a s () redko blagajniški posli: opravljanje blagajništva
  9.      blagó  -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje ● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali ◊ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
  10.      blago...  prvi del zloženk nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren
  11.      blagobít  -i ž () zastar. blaginja, blagor: skrbeti za blagobit naroda; duševna blagobit
  12.      blagočúten  -tna -o prid. (ū) zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož
  13.      blagočútje  -a s () zastar. ugodje, zadovoljstvo: prizor ga navdaja z blagočutjem
  14.      blagodár  -a m () zastar. sreča, blagoslov: ta dež je bil pravi blagodar za polje // miloščina: dati beraču blagodar
  15.      blagodáren  -rna -o prid. (á ā) star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena // blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje blagodárno prisl.: narava blagodarno razsipa svoje darove
  16.      blagodát  -i ž () knjiž. sreča, blagoslov: dež je prava blagodat za polje; zdravje je največja blagodat za človeka // nav. mn., redko dobrina, korist: uživati blagodati miru; ti kraji so deležni vseh blagodati morskega podnebja
  17.      blagodáten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na blagodat: njena blagodatna pomoč / blagodatna toplota sonca
  18.      blagodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. ki blago, ugodno deluje: zajel ga je blagodejen spanec; blagodejna tišina / blagodejen dež; blagodejni sončni žarki blagodéjno prisl.: glasba blagodejno vpliva na živce
  19.      blagodéjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost blagodejnega: blagodejnost tišine
  20.      blagodúh  -a m () bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les
  21.      blagodúh  -a -o prid. ( ū) zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
  22.      blagodúšen  -šna -o prid.) zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz blagodúšno prisl.: blagodušno se je nasmehnil
  23.      blagodúšje  -a s () zastar. plemenitost, blagost: hvaliti slovansko blagodušje
  24.      blagodúšnost  -i ž (ū) zastar. plemenitost, blagost: čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti; v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal
  25.      blagoglásen  -sna -o prid. (ā) ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano

   6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA