Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (7.001-7.025)



  1.      bistroglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost
  2.      bistroók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki bistro, dobro vidi: bistrooki jastreb // ki ima bistre, jasne oči: veselo, bistrooko dekle
  3.      bístrost  -i ž (í) lastnost, značilnost bistrega: bistrost tekočine / ponosen je bil na sinovo bistrost / zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost
  4.      bistrôta  -e ž (ó) redko bistrina: pokazal je izredno bistroto uma
  5.      bistroúmen  -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū) ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba bistroúmno prisl.: vprašanje so zelo bistroumno rešili
  6.      bistroúmiti  -im nedov.) knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti
  7.      bistroúmje  -a s () knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
  8.      bistroúmnež  -a m () ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
  9.      bistroúmnica  -e ž () bistroumna ženska
  10.      bistroúmnost  -i ž (ú) sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
  11.      bistrovíd  -a -o prid. ( ) knjiž., redko bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro
  12.      bistrovídec  -dca m () kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?
  13.      bistrovíden  -dna -o prid.) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož
  14.      bistrovídnost  -i ž (í) redko lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov
  15.      bístvenost  -i ž () knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvarifiloz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo
  16.      bístvo  -a s () kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko
  17.      bistvogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) filoz. ki opazuje bistvo pojavov: bistvogledna metoda
  18.      biškót  -a m (ọ̑) piškot: grizljati biškot
  19.      bítnost  -i ž () knjiž. bistvo, vsebina, narava: na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega // eksistenca, obstoj, obstajanje: bitnost sveta; nagon po obrambi lastne bitnosti
  20.      bítnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na bitnost: za nas je to bitnostno politično vprašanje
  21.      bituminózen  -zna -o prid. (ọ̑) petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog; bituminozni skrilavci
  22.      bívol  -a m () divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus
  23.      bívolar  -ja m () pastir bivolov
  24.      bívolica  -e ž () samica bivola: molsti bivolico
  25.      bívolji  -a -e prid. () nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom

   6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA