Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (6.751-6.775)



  1.      belobŕdski  -a -o prid. () arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka
  2.      belobŕk  -a -o prid. ( ) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico
  3.      belocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima bel cvet: velike zaplate belocvetnih marjetic
  4.      belóčnica  -e ž (ọ̑) anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice
  5.      belodlák  in belodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima belo dlako: belodlak pes
  6.      belogardíst  -a m () med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci
  7.      belogardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na belo gardo: belogardistična ofenziva; belogardistična postojanka / ta vas je bila belogardistična
  8.      belogardístovski  -a -o prid. () redko belogardističen: belogardistovske tolpe
  9.      belogardízem  -zma m () protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem
  10.      beloglàv  in belogláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolaszool. beloglavi jastreb
  11.      beloglávec  -vca m () nav. slabš. kdor ima bele, svetle lase: tisti beloglavec mi ni nič všeč
  12.      beloglávka  -e ž () ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka
  13.      belogrív  -a -o prid. ( ) ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi
  14.      belogrúd  -a -o prid. ( ū) pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi
  15.      belohláčnik  -a m () ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki
  16.      belokóžec  -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku
  17.      belokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je bele kože: na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci
  18.      belokóžnik  -a m (ọ̑) zastar. belokožec, belec
  19.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki
  20.      belokríl  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi
  21.      belokŕvnost  -i ž (ŕ) med. levkemija
  22.      belolás  in belolàs -ása -o prid. (; á) ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas
  23.      belolásec  -sca m () kdor ima bele, svetle lase: v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca
  24.      beloláska  -e ž () ženska, ki ima bele, svetle lase
  25.      belolíc  -a -e prid. ( ) knjiž. beloličen: belolice žene in dekleta

   6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA