Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (6.426-6.450)



  1.      ávtoizvóšček  in ávto izvóšček -čka m (-ọ̑) raba peša voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil
  2.      ávtokámp  in ávtocámp -a [-kamp] m (-) kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp; prehoden avtokamp
  3.      avtokamping  gl. avtocamping
  4.      ávtokár  -a m (-) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
  5.      ávtokarikatúra  -e ž (-) karikatura samega sebe: narisati avtokarikaturo; duhovita avtokarikatura
  6.      ávtokárta  -e ž (-) karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto; izšla je nova avtokarta Jugoslavije
  7.      avtokefálen  -lna -o prid. () rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
  8.      avtokefálnost  -i ž () rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve
  9.      avtokláv  -a m () teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih
  10.      ávtoklepár  in ávto klepár -ja m (-á) kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih: kvalificiran avtoklepar
  11.      ávtokolóna  -e ž (-ọ̑) kolona avtomobilov: prehitevati avtokolono; vojaška avtokolona
  12.      avtokracíja  -e ž () politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju
  13.      avtokrát  -a m () oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata
  14.      avtokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratični režim; avtokratična vlada / šefove avtokratične metode avtokrátično prisl.: nastopa zelo avtokratično
  15.      avtokratízem  -zma m () avtokratska miselnost, samovolja: v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem avtokracijo
  16.      avtokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje
  17.      ávtokrítičen  -čna -o prid. (-í) kritičen do samega sebe; samokritičen: kljub mladosti je bila zelo avtokritična / avtokritičen čut
  18.      ávtokrítičnost  -i ž (-í) lastnost avtokritičnega človeka; samokritičnost: pomanjkanje avtokritičnosti
  19.      ávtokrítika  -e ž (-í) kritika samega sebe; samokritika: odklanja objektivnost in avtokritiko; med njimi je premalo avtokritike
  20.      ávtolíčar  in ávto líčar -ja m (-) ličar avtomobilov: izučen avtoličar
  21.      avtomácija  -e ž (á) avtomatizacija: avtomacija vedno bolj osvaja proizvodnjo; razvoj avtomacije
  22.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
  23.      ávtomateriál  -a m (-) material, rezervni deli za avtomobile: skladišče avtomateriala
  24.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
  25.      avtomátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost avtomatičnega: avtomatičnost gibanja, kretenj

   6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA