Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (6.151-6.175)


  1.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
  2.      apostólstvo  -a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve ♪
  3.      apostróf  -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj ♪
  4.      apóstrofa  -e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja ♪
  5.      apostrofíranje  -a s (ȋ) glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov ♪
  6.      apostrofírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril ♪
  7.      apotéka  -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko ♪
  8.      apotékar  -ja m (ẹ̑) raba peša lekarnar: po poklicu je bil apotekar; vzela je bogatega apotekarja ♪
  9.      apotékarica  -e ž (ẹ̑) zastar. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica // raba peša ženska oblika od apotekar ♪
  10.      apotékarski  -a -o prid. (ẹ̑) raba peša lekarnarski: apotekarski predpisi ♪
  11.      apoteóza  -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja ♪
  12.      apotropéjski  -a -o prid. (ẹ̑) etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje ♪
  13.      apozícija  -e ž (í) lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek ♪
  14.      apozicíjski  -a -o prid. (ȋ) lingv. apozicionalen: apozicijska raba ♪
  15.      apozicionálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apozicijo: apozicionalni odnos ♪
  16.      aprílov  -a -o (ȋ) pridevnik od april: aprilov sneg ♪
  17.      aprióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna ♪
  18.      a prióri  prisl. (ọ̄) knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati; individualizem a priori zavračamo; a priori nemogoča stvar ♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori ♪
  19.      aprioríst  -a m (ȋ) pristaš apriorizma: trditve aprioristov ♪
  20.      apriorístičen  -čna -o prid. (í) ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče apriorístično prisl.: sodil je aprioristično ♪
  21.      apriorízem  -zma m (ȋ) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki ♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva ♪
  22.      apriórnost  -i ž (ọ̑) značilnost apriornega: apriornost njegovih trditev / avtorjev ton dogmatične apriornosti ♪
  23.      aprobácija  -e ž (á) adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa ♪
  24.      aprobacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od aprobacija: aprobacijski odlok ♪
  25.      aprobírati  -am dov. in nedov. (ȋ) adm. uradno odobriti, potrditi: aprobirati spis; komisija je tezo aprobirala aprobíran -a -o: aprobirani teksti ♪

   6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA