Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (5.676-5.700)



  1.      aitiolóški  tudi ajtiolóški -a -o [ajt-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka
  2.      ajatóla  -e in -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na koranu: ajatola je spregovoril vernikom
  3.      ájdov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom ♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
  4.      ájdovček  -čka m (á) bot. užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček
  5.      ájdovec  -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)
  6.      ájdovica  -e ž (á) ajdova slama: ajdovico rabijo za krmo
  7.      ajdovíšče  in ájdovišče -a s (í; á) ajdišče: ajdovišča so pripravljena za pomlad
  8.      ájdovka  -e ž (á) redko ajdovica: pobrali so vso koruznico in vso ajdovko
  9.      ájdovnik  -a m (á) redko kruh iz ajdove moke; ajdovec
  10.      ájdovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa ♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
  11.      ájdovstvo  -a s (á) star. poganstvo: odreči se ajdovstvu
  12.      ájdovščina  -e ž (á) arheol. ajdovski gradec
  13.      àjmo  àjte medm. () pog., redko hitro! pojdimo!: ajmo, brž na smučke; prim. ajdi
  14.      à jour  [ažúr] prisl. () pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
  15.      ajtiologija  ipd. gl. aitiologija ipd.
  16.      akántov  -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list
  17.      akcelerátor  -ja m () 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
  18.      akcentologíja  -e ž () veda o akcentu
  19.      akcentolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava
  20.      akcesóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav ♦ gozd. akcesorna sestavina lesa
  21.      akcesóričen  -čna -o prid. (ọ́) redko akcesoren: ta pojav je akcesoričen
  22.      akcionár  -ja m (á) delničar: akcionarji svinčenih rudnikov
  23.      akcionárski  -a -o prid. (á) delničarski: akcionarsko podjetje
  24.      àko  in ako vez. () raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
  25.      akolít  -a m () rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti

   5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA