Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
o (5.626-5.650)
- agitátor -ja m (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; bil je navdušen agitator za zadrugo ◊ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi ♪
- agitatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost ♪
- agitátorka -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo ♪
- agitátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence ◊ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo ♪
- agitátorstvo -a s (ȃ) dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva ♪
- agítpróp -a m (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa ♪
- agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci ♪
- agítprópovski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina; agitpropovski značaj njegovega delovanja ♪
- aglomerácija -e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah ◊ metal. obrat za pripravljanje rude ♪
- aglomerát -a m (ȃ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat; pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti; aglomerat narodnosti ♪
- aglomerírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko nakopičiti, strniti: aglomerirati prebivalstvo ♪
- agnoscírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo ♪
- agnosticízem -zma m (ȋ) filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem ♪
- agnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče ◊ med. agnostična motnja agnozija ♪
- agnóstik -a m (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik ♪
- agnozíja -e ž (ȋ) psiht. nesposobnost za spoznavanje zaznav: optična agnozija ♪
- agógičen -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov ♪
- agógika -e ž (ọ́) muz. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje ♪
- agón -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči ♪
- agonálen 1 -lna -o (ȃ) pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni ♪
- agonálen 2 -lna -o (ȃ) pridevnik od agon: agonalne prireditve ♪
- agoníja -e ž (ȋ) smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija ♪
- agóra -e ž, in agorá neskl. (ọ̑; ȃ) pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori ♪
- agorafobíja -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom ♪
- ágov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od aga ♪
5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726