Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (5.626-5.650)



  1.      agitátor  -ja m () kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; bil je navdušen agitator za zadrugo ◊ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
  2.      agitatóričen  -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost
  3.      agitátorka  -e ž () ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo
  4.      agitátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence ◊ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
  5.      agitátorstvo  -a s () dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva
  6.      agítpróp  -a m (-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa
  7.      agítprópovec  -vca m (-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
  8.      agítprópovski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina; agitpropovski značaj njegovega delovanja
  9.      aglomerácija  -e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah ◊ metal. obrat za pripravljanje rude
  10.      aglomerát  -a m () petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat; pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti; aglomerat narodnosti
  11.      aglomerírati  -am dov. in nedov. () redko nakopičiti, strniti: aglomerirati prebivalstvo
  12.      agnoscírati  -am dov. in nedov. () knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo
  13.      agnosticízem  -zma m () filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem
  14.      agnóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče ◊ med. agnostična motnja agnozija
  15.      agnóstik  -a m (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik
  16.      agnozíja  -e ž () psiht. nesposobnost za spoznavanje zaznav: optična agnozija
  17.      agógičen  -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov
  18.      agógika  -e ž (ọ́) muz. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje
  19.      agón  -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
  20.      agonálen 1 -lna -o () pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni
  21.      agonálen 2 -lna -o () pridevnik od agon: agonalne prireditve
  22.      agoníja  -e ž () smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija
  23.      agóra  -e ž, in agorá neskl. (ọ̑; ) pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori
  24.      agorafobíja  -e ž () psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom
  25.      ágov  -a -o () svojilni pridevnik od aga

   5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA