Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
o (4.651-4.675) 
- osmódek -dka m (ọ̑) 1. osmojeni del česa: osmodek dogorevajoče trske 2. knjiž., ekspr. neumen, nespameten človek: kar reče ta osmodek, ni vredno upoštevati ♪
- osmodíti -ím dov., osmódil (ȋ í) 1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je osmodil zidove; ob sveči si je osmodil lase / strela je osmodila vrh drevesa // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je osmodila travo, žito 2. ekspr. opeči: sonce ga je hudo osmodilo ● ekspr. pri kupčiji ga je osmodil za precejšnjo vsoto ogoljufal, prevaral; ekspr. z vso silo ga je osmodil po glavi udaril ◊ agr. osmoditi prašiča s smojenjem odstraniti ščetine z njega osmojèn -êna -o: osmojeni lasje; osmojeno drevje ♪
- osmójek -jka m (ọ̑) kar je osmojeno: osmojke, ki nastanejo pri likanju, je treba izprati z mrzlo vodo; črni osmojki ♪
- osmolíti -ím dov., osmólil (ȋ í) 1. prepojiti, premazati s smolo: osmoliti nit / osmoliti čoln, tla / pri smreki si je osmolil obleko 2. ekspr. udariti: osmolila ga je okrog ušes osmolíti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: s to kupčijo smo se pošteno osmolili / s tem vajencem se je osmolil ∙ preg. kdor za smolo prime, se osmoli osmoljèn -êna -o: osmoljena nit; osmoljena obleka ♪
- osmoljênec -nca m (é) žarg., šport. kdor ima smolo pri tekmovanju: največji osmoljenec med našimi reprezentanti je bil, ker se mu je že pri prvi dirki pokvaril motor ♪
- osmošólec -lca m (ọ̑) učenec osmega razreda: precej osmošolcev se je odločilo, da bodo nadaljevali šolanje na gimnaziji // nekdaj učenec osmega razreda gimnazije: osmošolci so se pripravljali na maturo ♪
- osmošólka -e ž (ọ̑) učenka osmega razreda: osmošolci in osmošolke // nekdaj učenka osmega razreda gimnazije: osmošolke so se pripravljale na maturo ♪
- osmošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na osmošolce: popravljati osmošolske naloge / osmošolske priprave na maturo ♪
- osmótičen in ozmótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osmozo: osmotični pojavi / osmotični tlak osmótično in ozmótično prisl.: osmotično oddajati snovi ♪
- osmótski in ozmótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na osmozo: osmotske tvorbe / osmotski tlak ♪
- osmóza in ozmóza -e ž (ọ̑) fiz., kem. pronicanje topila in raztopljenih snovi z majhnimi molekulami skozi polprepustno membrano: zakoni osmoze / obratna osmoza prehajanje snovi skozi polprepustno membrano v smeri večje koncentracije te snovi; pren., publ. plemenska, rasna osmoza ♪
- osmózen in ozmózen -zna -o prid. (ọ̑) osmotski: osmozni pojavi / osmozni tlak ♪
- osmradíti -ím dov., osmrádil; osmrajèn (ȋ í) zasmraditi: odtočni kanali najbolj osmradijo mesto; takoj ko je vstopil, je osmradil stanovanje ♪
- osmŕkati se -am se dov. (r̄ ȓ) knjiž. usekniti se: osmrkal se je in si obrisal solze / osmrkati si nos ♪
- osmŕten -tna -o prid. (ȓ) ki je, nastopa ob smrti: osmrtni znaki / osmrtni govor; osmrtno obvestilo ♪
- osmŕtnica -e ž (ȓ) obvestilo o smrti koga, navadno tiskano: vsak dan pregleda vse osmrtnice; poštar jim je prinesel osmrtnico / med prazniki objavljajo osmrtnice po radiu ♪
- osmúkati -am tudi osmúčem dov. (ú) s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukati jagode, ribez; osmukati liste z vej / martinček si osmuka kožo, ko se plazi skozi grmovje // s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: osmukati lan, stebla / ekspr. veter je osmukal drevesa ● ekspr. videti je, da ga hočejo popolnoma osmukati izrabiti, izkoristiti ◊ rib. osmukati drstnice iztisniti iz njih ikre in mleček osmúkati se ekspr., v zvezi z ob narahlo podrgniti se: pes se ji je osmukal ob noge osmúkan -a -o: ostanek osmukane kože; osmukane veje; osmukano brinje ∙ ekspr. domov se je vrnil čisto osmukan brez denarja ♪
- osmukávati -am nedov. (ȃ) s smukanjem, trganjem odstranjevati: zajci osmukavajo klasje ∙ ekspr. kar dobro jih osmukavajo izrabljajo, izkoriščajo ♪
- osmúkniti -em dov. (ú ȗ) 1. s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukniti jagode, liste 2. ekspr. oplaziti, oprasniti: veja ga je osmuknila po licu / konja je osmuknil z vajetmi osmúkniti se ekspr., v zvezi z ob narahlo podrgniti se: maček se ji je osmuknil ob noge / vsak se je osmuknil obnjo osmúknjen -a -o: osmuknjene veje ♪
- osmúliti -im dov., tudi osmulíla (ú ū) knjiž., redko osmukati: osmuliti poganjke / konj je osmulil najlepše klasje omulil ♪
- osnážiti -im dov. (á ȃ) 1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko; osnažiti stanovanje ∙ ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije 2. redko očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe osnážen -a -o: skrbno osnažena obleka ♪
- osník -a m (í) klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi: vtakniti osnik v os ♦ obrt. sveder za vrtanje lukenj v osi ♪
- osnóva -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove socialistične družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni
nobene osnove razloga, vzroka // kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina 2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina 3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale 4. lingv. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova 5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo // osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa
volnen / vezna, zankasta osnova ● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 6.500 din osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko ◊ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna
osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat ♪
- osnoválen -lna -o prid. (ȃ) zastar. ustanoven: osnovalni zbor ♪
- osnovánje -a s (ȃ) glagolnik od osnovati: osnovanje društva / želja po osnovanju lastne države ♪
4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 
