Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (4.501-4.525)


  1.      osinjéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel osinjèl in osinjél -éla -o: od mraza, strahu osinjele ustnice ∙ knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi ♪
  2.      osíp  -a m (ȋ) šol. s številom izraženo razmerje med številom istočasno vpisanih učencev in številom učencev, ki v rednem roku končajo šolanje: znižati osip v osnovnih šolah; osip študentov; odstotek osipa ∙ publ. osip članstva izstopanje iz organizacije, društva ♦ gozd. osip iglic glivična bolezen iglavcev, ki povzroča odpadanje iglic ♪
  3.      osipálnik  -a m (ȃ) agr. plugu podobna priprava za osipanje: okopalnik in osipalnik / ročni osipalnik ♪
  4.      osípanje  -a s (ȋ) glagolnik od osipati: osipanje krompirja / osipanje suhega listja ∙ žarg. osipanje študentov v prvem letu študija manjšanje prvotnega števila študentov ♪
  5.      osípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. obdajati rastline z zemljo: osipati koruzo, krompir; osipati vrtnice; okopavati in osipati 2. povzročati, da kaj v večjih količinah odpada: veter osipa cvete, suho listje ● osipati pepel s cigare otresati osípati se 1. v večjih količinah odpadati: cveti se že osipajo; grozdje gnije in se osipa; suho listje se osipa // izgubljati cvete, liste, seme: jeseni se drevje osipa; jasmin se že osipa; pšenica je tako zrela, da se osipa zelo zrela; pren., pesn. predstava o sreči se v meni osipa ∙ žarg. razredi se osipajo prvotno število učencev v razredih se manjša; žarg. študenti se v tem obdobju zelo osipajo prvotno število študentov se manjša ♦ agr. ta sorta trte se osipa njeni cveti neoplojeni odpadajo 2. knjiž., ekspr. minevati: dan se osipa / prva mladost se ji že osipa osipajóč -a -e: osipajoča se leska; osipajoče se cvetje ♪
  6.      osipávanje  -a s (ȃ) glagolnik od osipavati: čas za osipavanje krompirja ♪
  7.      osipávati  -am nedov. (ȃ) obdajati rastline z zemljo: osipavati krompir osipávati se osipati se: suho listje se osipava / cvetoča jablana se v vetru osipava ♪
  8.      osipljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se rad osipa, odpada: te rože imajo osipljivo cvetje ♪
  9.      osír  -ja m (í) nar. osje gnezdo: ose delajo osir ∙ ekspr. dregniti v osir dati povod za hudo, množično razburjenje ♪
  10.      osírati  -am nedov. (ȋ) nizko jemati ugled, sramotiti: jezna je nate, češ da osiraš njenega sina; zdaj jo pa še pri sosedih osira ♪
  11.      osiromášenje  -a s (ȃ) glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda ♪
  12.      osiromašênje  in osiromášenje -a s (é; ȃ) glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje ♪
  13.      osiromašéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel ♪
  14.      osiromaševáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha ♪
  15.      osiromášiti  -im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo 2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod 3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad osiromášen -a -o: osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja ♪
  16.      osirotélost  -i ž (ẹ́) stanje osirotelega človeka: osirotelost otrok / zgodnja osirotelost ♪
  17.      osirotéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti 2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati // obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil osirotèl in osirotél -éla -o: skrbeti za osirotele otroke; osirotela hiša ♦ čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice ♪
  18.      osirotíti  -ím in osirótiti -im dov., osirótil; osirotèn in osiročèn in osiróten (ȋ í; ọ̄ ọ̑) knjiž. 1. povzročiti, da kdo postane sirota: osirotiti otroke 2. osiromašiti: vojna je njega obogatila, mene pa osirotila ♪
  19.      osíšče 1 -a s (í) osje gnezdo: razdreti osišče ♪
  20.      osíšče 2 -a s (í) 1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa ◊ žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil ♪
  21.      osív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv: osivi lasje; osiva brada / osiv moški ♪
  22.      osivélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje osivelega: osivelost las / zgodnja osivelost ♪
  23.      osivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več ∙ knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi osivèl in osivél -éla -o: osiveli lasje; že osivel moški ♪
  24.      ósji  in ôsji -a -e prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na ose: osji pik; uničiti osje gnezdo ∙ ekspr. dregniti v osje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje ♪
  25.      oskálek  -lka m (ȃ) drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov ♪

   4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA