Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (4.226-4.250)


  1.      organizátorka  -e ž (ȃ) ženska oblika od organizator: bila je organizatorka uporniškega gibanja v svojem mestu; organizatorka demonstracij / kmetijske zadruge naj bi bile organizatorke modernejšega kmetovanja ♪
  2.      organizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na organizatorje ali organiziranje: vsi so ga poznali zaradi njegovih organizatorskih sposobnosti / njena vloga je predvsem organizatorska ♪
  3.      organízem  -zma m (ȋ) 1. skupek organov, ki sestavljajo živo bitje: organizem izloča odvečne snovi; organizem raste, se razvija, slabi, se stara; prilagodljivost organizmov na spremenjene razmere; razpad organizma / človeški, rastlinski, živalski organizem / živi organizmi; pren. družbeni, državni organizem; ekonomski, mednarodni organizmi ♦ biol. enocelični organizem ki je iz ene celice; mnogocelični organizem ki je iz več celic // pog. (človeško) telo: njegov organizem je izčrpan, mlad; ima močen organizem 2. knjiž., navadno s prilastkom zgradba, celota kakega (umetniškega) dela: dramski organizem; sonetni venec je strogo zgrajen pesniški organizem / igralec je oblikoval svojo vlogo v igralsko trden organizem; organizem romana ♪
  4.      organizíranec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor je član kake organizacije: organiziranci so pripravili načrt za akcijo ♪
  5.      organizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od organizirati: organiziranje tekmovanja je bilo uspešno / organiziranje prodaje blaga, proizvodnje / njegova naloga je bila organiziranje teroristične skupine / politično organiziranje ljudi / delavci so zahtevali pravico organiziranja in združevanja ♪
  6.      organizíranost  -i ž (ȋ) značilnost, stanje organiziranega: slaba organiziranost dela; pomanjkanje organiziranosti škodi proizvodnji; višja stopnja organiziranosti pouka / razredna organiziranost delavstva ♪
  7.      organizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z uskladitvijo, sistemizacijo sestavnih delov narediti, da a) kaj kot celota dobro deluje, poteka: organizirati proizvodnjo, zdravstveno službo; tako delo je treba skrbno organizirati / organizira boj proti alkoholizmu / skušal je bolje organizirati posvetovanje / košarkarji so šele sredi polčasa organizirali svojo igro in dobro zaigrali / ekspr. organiziraj (si) življenje, kakor veš in znaš b) je kaj smiselna celota: pisatelj je nazadnje le organiziral svoj roman / svojih misli ni znal organizirati 2. povzročiti, doseči nastanek, delovanje česa: organizirati spopade; organizirati stavko, vstajo / organizirati alpinistično odpravo, atletsko tekmovanje / organizirali so mladinsko delovno brigado ustanovili 3. združiti z določenim ciljem, namenom: organizirati kmete za sodelovanje z zadrugo; organizirati ljudstvo v boju proti okupatorju; ljudje so se organizirali v krajevne skupnosti 4. pog. dobiti, priskrbeti: organiziral jim je prenočišče; organiziral si je družbo za v hribe organizírati se pog. postati član kake organizacije; včlaniti se: organiziral se je k socialistom; organiziral se je v slavistično društvo // postati član komunistične partije: letos se je organiziral tudi on organizíran -a -o: organizirana pomoč v gorah; organizirana pripoved, snov; organizirane stavke; dobro organizirano delo; borci so bili organizirani v brigado; je organiziran v sindikat; prisl.: dela so se lotili organizirano; organizirano usmerjati proizvodnjo ♪
  8.      organo...  ali orgáno... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na del telesa z določeno samostojno funkcijo: organogeneza, organoleptičen, organoterapija ♪
  9.      organogén  -a -o prid. (ẹ̑) geol. ki je nastal iz organizmov: organogene kamnine; organogene usedline ♪
  10.      organoléptičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. ki se ugotovi, določi z vidom, okusom, otipom in vonjem: porabniki so ocenjevali organoleptične lastnosti raznih vrst kruha / zaradi nepravilnega skladiščenja so pri živilih nastale organoleptične spremembe / organoleptični pregled organoléptično prisl.: pregledovali so samo organoleptično ♪
  11.      orgánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe; organske motnje; delovanje organskih sistemov / organski občutki 2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki; organsko gnojilo / organski procesi v rastlinah / organska narava 3. kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki vsebujejo ogljik: organske baze, kisline; organska snov, spojina / organsko barvilo / organska kemija kemija, ki proučuje organske spojine 4. knjiž. skladen, utemeljen: organska povezanost med besedilom in melodijo; organska rast literature iz življenja; razbiti organsko zvezo med vodstvom in člani društva / vrt tvori s hišo organsko celoto / do prijateljev je čutil neko organsko sorodnost ◊ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno orgánsko prisl.: organsko misliti, rasti; spomenik, organsko povezan z okoljem; organsko prizadet človek; organsko vezano železo ♪
  12.      orgánskost  -i ž (ȃ) knjiž. skladnost, utemeljenost: organskost gradnje romana ♪
  13.      organtín  -a m (ȋ) knjiž. organdi: poleti je nosila obleko iz organtina ♪
  14.      organzín  -a m (ȋ) tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin ♪
  15.      orgázem  -zma m (ā) vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti: doživeti orgazem / spolni orgazem; pren., knjiž. doživeti filozofski orgazem ♪
  16.      órgelski  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na orgle: orgelska glasba / napisal je več orgelskih skladb / orgelski koncert / orgelski mojster ♦ muz. orgelski register skupina piščali, ki daje ton enake barve; orgelska omara orgelsko ohišje; orgelske piščali; orgelsko ohišje // ekspr. po zvoku podoben orglam: orgelsko šumenje gozda / imel je orgelski glas zelo močen, zveneč ♪
  17.      orgiástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi ♪
  18.      órgija  -e ž (ọ́) 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev ♪
  19.      órglanje  -a s (ọ̑) glagolnik od orglati: naučiti se orglanja / ubrano orglanje / orglanje morja, vetra ♪
  20.      órglar  -ja m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle: koncert priznanega orglarja 2. zastar. organist: včasih so bili učitelji tudi orglarji ♪
  21.      orglár  in órglar -ja m (á; ọ̑) kdor izdeluje orgle: pri orglarju so naročili nove orgle ♪
  22.      órglarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od órglar: na koncertu je nastopila tudi orglarica ♪
  23.      órglarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo ♪
  24.      orglárski  in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster ♪
  25.      órglati  -am nedov. (ọ̑) igrati (na) orgle: zna orglati / orglati na koncertu; pren., ekspr. veter je orglal skozi veje ♪

   4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA