Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (4.151-4.175)



  1.      orangútan  -a m () človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra: vreščanje orangutanov; orangutani in šimpanzi
  2.      orangútanski  -a -o prid. () nanašajoč se na orangutane: orangutansko vreščanje / ekspr. ima orangutanski obraz
  3.      oraníca  -e ž (í) nar. njiva: zorati oranico; lepo obdelane oranice; travniki in oranice
  4.      oránje  -a s () glagolnik od orati: kamenje ovira oranje; hiteti z oranjem / oranje s traktorjem / jesensko, spomladansko oranje ♦ agr. globoko oranje v globino od 25 do 35 cm
  5.      oránt  -a m (ā á) um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: freska z motivom oranta
  6.      oránta  -e ž () um., v starokrščanski umetnosti ženska postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: značilna drža orante
  7.      oránža  -e ž () pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž
  8.      oranžáda  -e ž () osvežujoča pijača iz pomarančnega soka: piti oranžado; kozarec oranžade / elipt., pog. tri oranžade, prosim tri kozarce, steklenice oranžade
  9.      oránžast  -a -o prid. () po barvi podoben pomaranči: veliko oranžasto sonce / oranžasta barva oránžasto prisl.: oranžasto pobarvati; oranžasto rdeč
  10.      oránžen  -žna -o prid. () pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok // rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna barva oránžno prisl.: oranžno pobarvati / piše se narazen ali skupaj oranžno rdeč ali oranžnordeč
  11.      oranžeríja  -e ž () zlasti v francoskem okolju stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin: versajske oranžerije; oranžerija v italijanskem slogu
  12.      oránžev  -a -o prid. () nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj
  13.      oránževec  -vca m () južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk
  14.      oratár  -ja m (á) zastar. 1. orač: oratar je končal delo 2. kmet: opisovati življenje preprostih oratarjev
  15.      orátev  -tve ž () oranje: opraviti oratev / spomladanska oratev
  16.      oráti  ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́) 1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati // ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti 2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir 3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo / po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi ● ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen
  17.      orátor  -ja m () knjiž., redko govornik: poslušati znanega oratorja
  18.      oratórij  -a m (ọ́) 1. muz. večja vokalna in instrumentalna skladba dramske vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati Bachov oratorij; oratoriji in kantate 2. rel. prostor za opravljanje molitev, namenjen določeni skupini vernikov: stopiti v oratorij
  19.      oratórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oratorij: oratorijska gradnja skladbe / oratorijski skladatelji
  20.      orátorski  -a -o prid. () knjiž., redko govorniški: njegov nastop je bil oratorski
  21.      orazúmiti  -im dov.) knjiž. povzročiti, da postane kdo razumen, preudaren: strah pred posledicami jih je orazumil
  22.      oráženec  -nca m () geol. kamen z razami, nastalimi pri premikanju ledenika
  23.      órbita  -e ž (ọ̑) astr. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije: izstreliti satelit na, v orbito; gibanje satelita po orbiti z največjim naklonom dvanajst stopinj / lunarna, zemeljska orbita; pren., publ. utiriti se v orbito političnega življenja
  24.      orbitálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na orbito: orbitalno gibanje / orbitalna hitrost hitrost, potrebna za gibanje po določeni orbiti; orbitalna postaja
  25.      órden  -a in -dna m (ọ́) žarg. odlikovanje: za svoje delo je dobil že več ordenov / pripeti si orden na prsi / orden narodnega heroja red narodnega heroja

   4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA