Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (3.951-3.975)


  1.      opozárjati  -am nedov. (á) 1. delati, da kdo kaj dojame, zazna: opozarjati obiskovalce na nekatera razstavljena dela; učitelj je opozarjal učence na najlepša mesta v besedilu; opozarjal jih je, da se dragocena predmeta v ničemer ne ločita; z očmi jih je opozarjala nanj ∙ ekspr. z ničimer ni opozarjala nase vzbujala pozornosti 2. delati, da se kdo seznani s tem, kar mora upoštevati: zaman so ga opozarjali na bližajočo se nevarnost; z roko opozarjati na spremembo smeri; s kurjenjem kresov so jih opozarjali, da se bližajo Turki / to nas je opozarjalo, da se tam dogaja nekaj nenavadnega // delati, da kdo kaj obnovi v spominu: opozarjati koga na dolžnost; zaman ga je opozarjal na obljubo // seznanjati koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: opozarjala ga je, naj bo pri pouku pazljiv; s prstom ga je opozarjala, naj molči / slutnja ga je opozarjala, naj se umakne opozarjajóč -a -e: govoril jim je o pisatelju, opozarjajoč jih na njegova najpomembnejša dela ♪
  2.      opozícija  -e ž (í) 1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih: opozicija proti programu stranke je prenehala; vladni predlog je naletel na opozicijo / stranka je v opoziciji nasprotuje politiki vladajoče stranke // publ. opozicijska stranka, opozicijske stranke: pripadati opoziciji; poslanci leve opozicije; voditelj opozicije / parlamentarna opozicija / leva opozicija v demokratski stranki skupina, krilo 2. knjiž. nasprotovanje, odpor: ko je spregovoril, je začutil med poslušalci tiho opozicijo / to je storil iz opozicije; biti v opoziciji nasprotovati 3. astr. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na nasprotni strani neba kot Sonce: konjunkcija in opozicija / Jupiter je v opoziciji s Soncem 4. lingv. razmerje med dvema istovrstnima jezikovnima prvinama, ki se v čem popolnoma razlikujeta: pomenska opozicija ◊ šah. položaj kraljev, stoječih si nasproti v isti smeri, med katerima je liho število polj ♪
  3.      opozicíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na opozicijo: zagovarjati opozicijsko stališče / opozicijski časopis; opozicijski kandidat kandidat opozicijske stranke / opozicijska stranka ♪
  4.      opozicionálec  -lca m (ȃ) publ., v nekaterih državah član opozicijske stranke: boriti se proti opozicionalcem ∙ ekspr. on je večni opozicionalec rad nasprotuje ♪
  5.      opozicionálen  -lna -o prid. (ȃ) opozicijski: opozicionalni poslanec; opozicionalni tisk / opozicionalna stranka ♪
  6.      opozicionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: znan je po svoji opozicionalnosti ♪
  7.      opozorílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se opozarja na kaj: opozorilni klic, napis; opozorilni znak; opozorilna naprava; opozorilna tabla ♦ strojn. opozorilna lučka, žarnica lučka, žarnica, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi ♪
  8.      opozorílo  -a s (í) 1. kar koga seznanja, seznani s tem, kar mora upoštevati: prejel je njegovo opozorilo na nevarnost / izkušnje nam morajo biti dovolj močno opozorilo / poslati komu opozorilo; spregledal je opozorilo na cesti opozorilni napis, znak 2. kar koga seznanja, seznani z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: ni poslušal materinih opozoril, naj ne hodi več tja 3. glagolnik od opozoriti: opozorilo nemirnih otrok ♪
  9.      opozorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od opozoriti: opozoritev na napako / opozoritev nase ♪
  10.      opozoríti  -ím dov., opozóril (ȋ í) 1. narediti, da kdo kaj dojame, zazna: opozoriti koga na napako; opozoril ga je na ost v njenih besedah; opozorila ga je na Prešernove pesmi; opozoriti obiskovalce razstave na nekatere slike; opozoril ga je, da je napravil napako; s kašljanjem jih je opozoril nase / njene oči so ga opozorile, kako neprimerne so bile njegove besede / opozoril jih je na pravilno pot pokazal jim jo je ∙ ekspr. mladi umetnik je že večkrat opozoril nase vzbudil pozornost; publ. na kongresu so opozorili na vrsto problemov so jih obravnavali; so govorili o njih 2. narediti, da se kdo seznani s tem, kar mora upoštevati: opozoriti koga na nevarnost; motorist je z roko opozoril na spremembo smeri; opozorila ga je, da ga je nekdo izdal okupatorju; pravočasno sem ga opozoril, kaj se pripravlja / streljanje nas je opozorilo, da se bliža sovražnik // narediti, da kdo kaj obnovi v spominu: opozoriti koga na dolžnost, obljubo; opozoril ga je, da še ni plačal // seznaniti koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: opozoril sem ga, da tu ne sme kaditi; opozorila ga je, naj bo previden; s prstom ga je opozorila, naj molči / učitelj je opozoril učenca opomnil / gori, hitro opozori gasilce alarmiraj 3. star. vzbuditi pazljivost, previdnost: to bi jo utegnilo opozoriti; šum ga opozori, da se obrne opozorjèn -êna -o: vsi so bili pravočasno opozorjeni na nevarnost; odpotoval je, ker je bil opozorjen, da ga iščejo; opozorjen je bil, naj ne hodi tja ♪
  11.      opozorljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. nenavaden, opazen: opozorljiv klobuk / storiti kaj z opozorljivo naglico ♪
  12.      oprasíti se  -ím se dov., oprásil se (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že dvakrat oprasila ♪
  13.      opràsk  -áska m (ȁ á) redko praska: osliniti si oprask ♪
  14.      opráskanec  -nca m (á) ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec ♪
  15.      opraskanína  -e ž (í) med. povrhnja poškodba kože zaradi prask: opraskanina se je ognojila ♪
  16.      opráskati  -am dov., tudi opraskála (á) povzročiti praske: mačka ga je opraskala po roki / robida jo je opraskala; pri padcu si je opraskal koleno / umazati in opraskati zid; pri selitvi se je pohištvo opraskalo dobilo praske opráskan -a -o: opraskana koža; omara je odrgnjena in opraskana; vrnil se je ves opraskan od trnja; opraskan po obrazu ♪
  17.      oprásniti  -em dov. (á ȃ) povzročiti prasko: oprasnil ga je z nožem, da se je pokazala kri / grm ga je oprasnil ∙ ekspr. krogla ga je samo oprasnila povzročila majhno rano, poškodbo ♪
  18.      oprášati  tudi oprašáti -am dov., tudi oprášala (á á á) nar. povprašati, izprašati: ko jo bom srečala, jo bom že oprašala ♪
  19.      opráščati  -am nedov. (á) oproščati: opraščati dolžnosti / to mu je vedno opraščala ♪
  20.      oprašênje  -a s (é) redko oprašitev: oprašenje cveta ♪
  21.      opraševálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit ♪
  22.      opraševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opraševanje: opraševalno delo čebel / opraševalne žuželke žuželke, ki oprašujejo ♪
  23.      opraševálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od opraševalec: pomembna vloga čebel kot opraševalk cvetja ♪
  24.      opraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od opraševati: opraševanje sadnega drevja ♪
  25.      opraševáti  -újem nedov. (á ȗ) bot. prenašati pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele so že začele opraševati / umetno opraševati ♪

   3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA