Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (3.776-3.800)



  1.      opíščiti se  -im se dov.) nar. zahodno dobiti izpuščaje: po vsem telesu se je opiščil
  2.      opítati  -am dov. () spitati: opitati prašiča in ga prodati; kravo nahitro opitati ∙ ekspr. brata je opital z ne preveč laskavimi imeni ozmerjal opítan -a -o: opitana živina
  3.      opíti  opíjem dov. (í) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili // redko povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami opíti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem opít -a -o: opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote
  4.      opítje  -a s () glagolnik od opiti: posledice opitja
  5.      opítost  -i ž () stanje opitega človeka: v opitosti storjeno dejanje
  6.      òpla  medm. () pog. 1. izraža zavrnitev: opla, tako pa že ne boš govoril 2. izraža opravičilo: opla, res sem neroden
  7.      oplahníti 1 in opláhniti -em dov. ( á) knjiž., redko uplahniti, upasti: balon je nenadoma oplahnil
  8.      oplahníti 2 in opláhniti -em dov. ( á) nar. oplakniti: oplahniti sod
  9.      oplahtáti  -ám dov.) pog. ogoljufati, prevarati: oplahtati koga; pri prodaji so ga oplahtali za pet tisoč dinarjev
  10.      oplájanje  -a s (á) glagolnik od oplajati: oplajanje pri živalih / oplajanje zahodnoevropskega slikarstva z bizantinskim / medsebojno oplajanje dveh kultur
  11.      oplájati  -am nedov. (á) 1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline 2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati oplájati se knjiž., ekspr. zajemati, dobivati iz česa: skladatelj se oplaja ob ljudski glasbi / oplajati se in duhovno bogateti ob Prešernu ∙ ekspr. estetika in idejna kritika se medsebojno oplajata dopolnjujeta, vplivata druga na drugo oplajajóč -a -e: bral je klasike, oplajajoč se ob njihovi umetnosti; oplajajoča moč
  12.      opláka  -e ž () knjiž., redko odpadna voda: v kanalih pod ulicami klokota oplaka / industrijska oplaka ∙ ekspr. sram te bodi, da točiš tako oplako slabo, nekvalitetno vino
  13.      oplakníti  in oplákniti -em dov. ( á) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: krožnike je samo oplaknila; oplakniti kaj s čisto, mrzlo vodo / oplakniti roke z razkužilom; na hitro se je oplaknil v potoku ∙ ekspr. oplakniti si (suho) grlo kaj popiti
  14.      oplakováti  -újem nedov.) 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok 2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi
  15.      oplánkati  -am dov. () pog. ograditi z deskami, krajniki: gradbišče so že oplankali
  16.      opláščiti  -im dov.) teh., v zvezi z elektroda obdati z mineralno oblogo: oplaščiti elektrode za varjenje opláščen -a -o: oplaščena elektroda
  17.      oplašíti  in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil ( á ā; í) 1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje 2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila oplášen -a -o in oplašèn -êna -o: oplašen otrok; biti oplašen
  18.      oplát  -i ž () knjiž., redko furnir: hrastova, orehova oplat ● zastar. dobiti jih po zadnji oplati po zadnjici
  19.      opláta  -e ž (ā) teh. kar pokriva ogrodje ladje, letala: na ladijsko ogrodje so pritrdili leseno oplato in krov; kovinska oplata letala
  20.      opláten  -tna -o () pridevnik od oplata: oplatna deska
  21.      opláti  opóljem dov., opôlji opoljíte; oplál in oplàl (á ọ́) agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: oplati koruzo, oves
  22.      oplática  -e ž () knjiž., redko furnir: orehova oplatica / oblagati z oplaticami
  23.      oplatíti  -ím in oplátiti -im dov., oplátil ( í; ā ) knjiž., redko furnirati: oplatiti lesene izdelke // teh. narediti čemu oplato: oplatiti ladjo
  24.      oplátnica  tudi oplatníca -e ž (; í) knjiž. tanka deska, plošča zlasti za obijanje, oblaganje: ladjedelec veže oplatnice; nameščanje podov in oplatnic pri tovornih vagonih
  25.      oplàz  -áza m ( á) 1. agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in oplaz 2. nar. del njive, ki je plug ne izorje: za plugom so se delali oplazi; prekopati oplaze // nezoran, travnat svet med njivami: kositi krmo po oplazih ● redko zapeljal je čez kamen in na smučki je nastal oplaz odrgnina, praska

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA