Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (3.701-3.725)


  1.      operíranje  -a s (ȋ) glagolnik od operirati: operiranje bule, noge / operiranje z argumenti ♪
  2.      operíranka  -e ž (ȋ) ženska oblika od operiranec: operiranka se počuti bolje ♪
  3.      operírati  -am nedov. (ȋ) 1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič 2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem 3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države 4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja 5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami operíran -a -o: operirani bolnik; jutri bo operiran; operirana noga še vedno boli; sam.: operirani se dobro počuti ♪
  4.      operíst  -a m (ȋ) zastar. operni pevec: nastop znanega operista ♪
  5.      opériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. okrasiti s perjem: operiti puščico opériti se dobiti perje: mladiči se še niso popolnoma operili opérjen -a -o: vojaki v operjenih čeladah; golobi so lepo operjeni; ekspr. biti po pavje operjen ♪
  6.      operjáničiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. okrasiti s perjanico: operjaničiti klobuk operjáničen -a -o: operjaničena čelada ♪
  7.      opérjenec  -nca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ptič: ob bregu reke so se zbrali razni operjenci ♪
  8.      opérjenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. dejstvo, da je telo poraslo s perjem: operjenost mladičev / slaba operjenost pri nekaterih papigah ♪
  9.      operóz  -a m (ọ̑) lit. član ljubljanskega društva Academia operosorum: prizadevanja operozov ♪
  10.      operútiti se  -im se dov. (ū ȗ) knjiž. dobiti peruti: mladiči so se že operutili operúten -a -o: še ne operuten ptič / ekspr. stopiti v življenje brez operutenih pričakovanj ♪
  11.      opésen  -sna -o prid. (ẹ̄) star. tesen, oprijet: opesen suknjič ♪
  12.      opésniti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. izraziti, prikazati v pesmi: ta motiv je opesnilo več pesnikov / Aškerc je opesnil Trubarja ♪
  13.      opéstnik  -a m (ẹ̑) nar. kamen, ki varuje ogel hiše, da ga voz ne poškoduje; odrivač: kolo je zadelo ob opestnik ♪
  14.      opéšanec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je opešal: pomagati opešancu ♪
  15.      opéšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opešati: opešanje srca, vida / opešanje rastlin ♪
  16.      opéšanost  -i ž (ẹ̑) stanje opešanega človeka: opešanost izletnikov / zaradi opešanosti se je dal upokojiti ♪
  17.      opéšati  -am dov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov ne moči več (hitro) hoditi, se premikati: ranjenec je opešal in so ga morali nositi; opešati od lakote; v strmem klancu so konji opešali 2. postati slab, onemogel: ni še tako star, pa je že opešal; v zadnjem letu je opešal / ekspr.: rastlina v taki zemlji opeša; nekatere sorte krompirja so opešale so se izrodile 3. nav. ekspr. izgubiti popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu je opešal / telesne moči so ji opešale // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: oči so mu opešale; med boleznijo mu je opešalo srce 4. ekspr. postati manj močen, intenziven: njena ljubezen je opešala opéšan -a -o: opešan človek; duševno opešan; opešana živina ♪
  18.      opéten  tudi opêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) redko peten: opetni del čevlja ♪
  19.      opéti  opnèm dov., opél; nam. opét in opèt (ẹ́ ȅ) 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: opeti stene; opeti s tapetami / obleka je tesno opela njeno postavo 2. star. dati okrog telesa: opeti vitezu oklep opét -a -o: z usnjem opeta vrata; hrbtenica mora biti trdno opeta s kitami in mišicami ∙ star. nosi zelo opete hlače oprijete ♪
  20.      opéti  opôjem dov., opój opójte tudi opôj opôjte; opél (ẹ́ ó) knjiž. proslaviti v pesmi: opeti junaka; opeti pomlad // izraziti, prikazati v pesmi: opeti svojo bolečino, ljubezen ♪
  21.      opétje  tudi opêtje -a s (ẹ̑; ȇ) obrt. petni del obuvala: opetje in peta ♪
  22.      opetnájstiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga opetnajstili / opetnajstili so jo za delež ♪
  23.      opétnica  -e ž (ẹ̑) redko opetnik: opetnica se tesno prilega nogi ♦ obrt. zgornje usnje petnega dela obuvala ♪
  24.      opétnik  -a m (ẹ̑) zadnji zgornji del obuvala: trdi, visoki opetniki; peta in opetnik ♦ obrt. močnejši del petnega dela obuvala med zgornjim usnjem in podlogo ♪
  25.      opetováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. ponavljati: opetoval je za njim besedo za besedo opetován -a -o: opetovane prošnje; prisl.: to smo opetovano naglašali velikokrat, večkrat; opetovano je pokazal, da je rodoljub ponovno, znova ♪

   3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA