Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (3.576-3.600)



  1.      ontolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ontologijo: ontološka vprašanja / ontološki temelji človeške družbe; ontološke osnove marksizma / ontološki dokaz zlasti v sholastični filozofiji dokaz za obstoj boga
  2.      onúča  -e ž (ú) nav. mn., nekdaj kos blaga za ovijanje stopala: namesto nogavic je nosil onuče; sušiti onuče
  3.      oogónij  -a m (ọ̑) biol. rastlinski ženski spolni organ
  4.      oolít  -a m () petr. kamnina, sestavljena iz jajčastih drobnozrnatih skupkov, zlepljenih med seboj z vezivom
  5.      òp  medm. () pog. 1. izraža zavrnitev: op, tako pa ne bo šlo 2. izraža opravičilo: ko se je zadel obenj, je zamrmral: op
  6.      òpa  medm. () pog. 1. izraža zavrnitev: opa, kaj pa govoriš 2. izraža opravičilo: ko se je obrnil, mu je stopil na nogo in dejal samo: opa
  7.      opacáti  -ám dov.) redko popacati: opacati obleko; ekspr. ves se je opacal
  8.      opackáti  -ám dov.) redko popackati: opackati obleko; opackati se z jedjo
  9.      opádati  -am nedov.) knjiž., redko upadati, usihati: voda opada / število letalskih nesreč opada ∙ zastar. listje opada odpada
  10.      opáhati  -am dov.) nar. otepsti: opahati sneg s suknjiča; opahati si prašno obleko
  11.      opahníti  in opáhniti -em, tudi opáhniti -em dov. ( á; á ā) 1. knjiž. opihniti: ko je stekla mimo njega, ga je rahlo opahnila 2. nar. vreči, dati: slekel je plašč, zvil ga in ga opahnil čez ramo (F. Finžgar)
  12.      opájanje  -a s (ā) glagolnik od opajati: opajanje s pijačo / opajanje nad lepoto
  13.      opájati  -am nedov. (ā) 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine ∙ knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota
  14.      opál  -a m () drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom ◊ min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska
  15.      òpala  medm. () pog. izraža opravičilo: opala, nisem vas hotel zadeti
  16.      opálast  -a -o prid. () mlečno, motno bel: gosta opalasta megla
  17.      opálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na opal: opalni uhani / opalna svetloba bela, mlečnateh. opalno steklo belo, neprozorno; opalna žarnica opálno prisl.: opalno modro nebo
  18.      opalescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. spreminjanje barvnih odtenkov kot pri opalu: modrikasta opalescenca
  19.      opalíti  in opáliti -im, in opáliti -im dov. ( á; á) star. 1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde 2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot kletvica bes te opali opáljen -a -o: opaljen obraz; opaljen od sonca; od slane opaljena ajda
  20.      opalizírati  -am nedov. () fiz. spreminjati barvne odtenke kot opal: raztopina modrikasto opalizira
  21.      opalográf  -a m () priprava za razmnoževanje odtisov s plošče iz opalnega stekla: razmnoževati besedilo z opalografom
  22.      opalografírati  -am nedov. in dov. () razmnoževati na opalografu: opalografirati note
  23.      opálta  -e ž () nekdaj prodajalna monopolnega blaga: kupiti tobak v opalti / opalta za sol
  24.      opámetiti  -im dov. (á ā) knjiž. spametovati: poskušal je fanta opametiti; se bo že opametil
  25.      opametováti  -újem dov.) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA