Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (3.526-3.550)



  1.      onesvéščati se  -am se nedov. (ẹ́) omedlevati: bolnica se onesvešča; pogosto se onesveščati
  2.      onesvéščenec  -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku
  3.      onesvéščenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki
  4.      onga  ipd. gl. onega ipd.
  5.      óni  -a -o zaim. (ọ̑) 1. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega a) oddaljena, odmaknjena, odvrnjena: ljudje na onem bregu; ona stran hriba je porasla z gozdom b) najbolj oddaljena, odmaknjena: tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne / ta kravata mi ugaja, ona tam pa ne / v samostalniški rabi: ta je priden, oni pa ne; z onim je hodila več let; ta na levi je znan košarkar, oni drugi pa prvak v plavanju // izraža, da je oseba ali stvar, o kateri se govori, bila omenjena v prejšnjem stavku na prvem mestu: prebivalci so deloma kmetje, deloma lovci. Onih je manj, so pa bolj gospodarni 2. izraža nedoločeno odmaknjenost v preteklosti: oni dan je prišel stric; ono noč se je pripetila huda nesreča 3. ekspr., v samostalniški rabi izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vame oni, kako se že piše; kure rade pikajo ono na cesti, saj veste kaj 4. nav. ekspr., v zvezi s ta izraža poljubnost osebe ali stvari: na ulici srečaš tega ali onega znanca; pojav nastopa v tej ali oni obliki / v samostalniški rabi: ta in oni se je kesal, ker je preveč pil; opraviti imam še to in ono v mestu 5. publ., zlasti pred oziralnimi stavki tisti: oni tovariš, ki je v čakalnici, naj vstopi / ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu / v onih davnih časih še ni bilo velikih mest ● oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; star. ona s koso smrt; prim. le členek
  6.      ónidán  prisl. (ọ̑-) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onidan se je oglasil pri nas
  7.      oníkanje  -a s () glagolnik od onikati: onikanje ni več v navadi
  8.      oníkati  -am nedov. () nekdaj uporabljati v govoru s spoštovano osebo obliko tretje osebe množine moškega spola: čeprav je bila gospa njegova daljna sorodnica, jo je onikal; v mestih so se ljudje onikali
  9.      ónikraj  prisl. (ọ̑) star. onkraj: jahal je čez most in onikraj stopil s konja
  10.      ónikraj  predl. (ọ̑) star. onkraj: hiša stoji v bregu onikraj vode
  11.      ónikrat  prisl. (ọ̑) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onikrat sem ga srečal
  12.      óniks  -a m (ọ̑) poldrag kamen z belimi in črnimi progami: prstan z oniksom / pepelnik iz oniksa
  13.      óniksov  -a -o (ọ̑) pridevnik od oniks: verižica z oniksovim obeskom
  14.      ónile  -a- -o- zaim. (ọ̑) ekspr. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega oddaljena, odmaknjena, vendar mu vidna: onile človek se mi zdi znan; stopimo v senco pod onole smreko
  15.      onkológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za onkologijo: poslati pacienta k onkologu
  16.      onkologíja  -e ž () veda o novotvorbah: ukvarjati se z onkologijo
  17.      onkolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na onkologe ali onkologijo: onkološka problematika / onkološki inštitut / onkološki kongres; sam.: pog. zdravi se na onkološkem onkološkem inštitutu
  18.      ónkraj  prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: onkraj je že pomlad, tu pa še zima; onkraj se svet spušča k reki / sekiri odgovarja z onkraj kladivo z one straniekspr. je že onkraj mrtev
  19.      ónkraj  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje ∙ ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti
  20.      ónkrajen  tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega
  21.      ónkrajnost  tudi ónkrájnost -i ž (ọ̑; ọ̑-) knjiž., redko onstranstvo: življenje v onkrajnosti
  22.      ónkrat  prisl. (ọ̑) pred nekaj dnevi, pred kratkim: onkrat sem ga videl v gostilni
  23.      onód  prisl. (ọ̄) zastar. tam: onod nikoli ni sonca; srečeval je tlačane, ki so šli onod na delo / prišel je od onod odonod
  24.      onodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: iz knjige spoznamo mišljenje in življenje onodobnih ljudi; onodobno slikarstvo
  25.      onogavíčiti  -im dov.) ekspr. obuti nogavice: onogavičiti otroka onogavíčen -a -o: onogavičena noga ∙ ekspr. v panj se vračajo onogavičene čebele obložene po nožicah s cvetnim prahom

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA