Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (2.801-2.825)



  1.      okàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima veliko očes: okat krompir // redko ki ima velike oči: okata ženska
  2.      ókati  -am nedov. (ọ̄) lingv. 1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati 2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo okajóč -a -e: okajoča narečja
  3.      okávsati  -am dov. () nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala
  4.      okay  gl. okej
  5.      okazionalízem  -zma m () iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma
  6.      okcidènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž., redko zahod: orient in okcident
  7.      okej  tudi okay [ókéj] prid. neskl. (ọ̑-ẹ̑) žarg. 1. dober, izvrsten: kosilo je bilo okej 2. v povedno-prislovni rabi dobro, v redu: s stanovanjem je vse okej
  8.      okej  tudi okay [ókéj] medm. (ọ̑-ẹ̑) žarg. izraža zadovoljstvo, privolitev: pravite, da je vse pripravljeno. Okej [O.K.]
  9.      ôkel  ôkla in ókel ókla m (ó; ọ́) močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona: zlomljen okel / prodajati okle // knjiž. čekan: močni merjaščevi okli
  10.      ôkence  -a [kǝn] s, mn. tudi ókenca (ō) 1. manjšalnica od okno: hiša ima majhna okenca; okroglo, štirioglato okence; zamreženo kletno okence / odpreti, zapreti okence / potrkati na okence / okence kamere 2. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami: pririnil se je do okenca; stati v vrsti pred okencem; uslužbenec pri okencu / bančno, blagajniško, poštno okence 3. kvadrat (v razpredelnici): vpisati številke v ustrezna okenca / razpredelnica ima veliko okenc / okenca mreže ◊ anat. okroglo okence odprtina med srednjim in notranjim ušesom, zaprta z membrano; lov. okence znamenje bele barve na zadku srnjadi in na začetku peruti divjega petelina
  11.      ôkenček  -čka [kǝn] m (ō) nav. ekspr. okence: zazidati okenček / stati v vrsti pri okenčku
  12.      ôkenski  tudi ókenski -a -o [kǝn] prid. (ō; ọ́) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice ♦ grad. okenski okvir okvir, ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi; okenska preklada preklada nad oknom; obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila
  13.      oképati  -am dov. (ẹ̄) obmetati s kepami (snega): na poti domov so jo okepali
  14.      óker  ókra m (ọ́) rumeno rjava barva: oker je potemnel / pobarvati z okrom
  15.      okínčati  -am dov. () zastar. okrasiti, olepšati: stene je okinčala s podobami okínčan -a -o: lepo okinčana stavba
  16.      okínjak  -a m () nar. vzhodno odprtina za zračenje, navadno v stropu: veter je pihal skozi okinjak
  17.      okís  -a m () zastar. oksid: svinčev okis
  18.      okísanje  -a s () glagolnik od okisati: okisanje solate / okisanje krme
  19.      okísati  -am dov. () 1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom // povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo okísati se zaradi vrenja postati kisel: vino se je že okisalo okísan -a -o: okisani krompir krompirjeva solata; prav okisana solata; močiti koga z okisano vodo
  20.      okísniti  -em dov.) nav. 3. os. postati kisel: juha je okisnila / mleko okisne se skisa
  21.      okítiti  -im dov.) star. okrasiti, olepšati: vsa okna so okitili; okititi z venci okíčen in okíten -a -o: okičeni konji
  22.      oklasíti se  -ím se dov., oklásil se; oklásen in oklasèn ( í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila
  23.      oklást  -a m () bot. rastlina z belimi cveti v socvetjih, Spergula: puliti lobodo, oklast in drug plevel / njivski oklast
  24.      okláti  okóljem dov., okôlji okoljíte (á ọ́) raniti a) z ugrizi: pes ga je oklal; volk je oklal živino b) ekspr. z nožem, rezilom: tako ga je oklal, da je bil ves krvav; na veselici sta se oklala
  25.      oklatíti  in oklátiti -im, tudi oklátiti -im dov. ( á; á) s klatenjem spraviti z drevesa: oklatiti orehe / hruško, oreh so že oklatili

   2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA