Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (2.751-2.775)



  1.      ojačeválec  -lca [lc in c] m () elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec
  2.      ojačeválen  -lna -o prid. () grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov
  3.      ojačeválka  -e [tudi k] ž () elektr. ojačevalna elektronka: zamenjati ojačevalko
  4.      ojačeválnica  -e ž () elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica
  5.      ojačeválnik  -a m () elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti
  6.      ojačevánje  -a s () glagolnik od ojačevati: ojačevanje signalov
  7.      ojačeváti  -újem nedov.) knjiž. utrjevati, krepiti, večati: ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo ♦ elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost
  8.      ojačítev  -tve ž () glagolnik od ojačiti: ojačitev mišic / ojačitev napetosti
  9.      ojáčiti  -im dov.) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom ♦ elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost ojáčen -a -o: ojačena napetost
  10.      ojágnjiti se  -im se dov.) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc se je ojagnjilo
  11.      ojalovíti  -ím dov., ojalóvil ( í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice
  12.      ojármiti  -im dov.) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola
  13.      Ojdípov  tudi Oidípov -a -o [oj-] prid. () psih., v zvezi Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta: proučevati Ojdipov kompleks
  14.      ojé  -ésa s (ẹ̑) drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival: vola sta se upirala in skušala preskočiti oje; stopil je pred oje in prijel konja za brzdo
  15.      ojé  medm. (ẹ̄) redko joj: oje, je zastokal / oje, kaj pa vi tukaj
  16.      ójéj  in ójèj in ojéj in ojèj medm. (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-; ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojej, kako ste se udarili; ojej, luč je ugasnila
  17.      ojeklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel
  18.      ojekleníti  -ím dov., ojeklénil ( í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili // okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč
  19.      ojeklíti  -ím dov., ojéklil tudi ojêklil ( í) knjiž., redko narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so ga ojeklili // okrepiti, utrditi: ojekliti mišice
  20.      ójevski  -a -o prid. (ọ̄) lingv. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o
  21.      ojezerítev  -tve ž () glagolnik od ojezeriti: ojezeritev doline
  22.      ojezériti  -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ; í; ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila ojezérjen in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o: ta kotlina je bila nekoč ojezerjena
  23.      ojezikáti  -ám dov.) slabš. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: ta ženska vsakega ojezika
  24.      ojíce  ojíc ž mn.) nar. vzhodno drog za podaljšanje ojesa: na voz je vrgel še ojice
  25.      òjla  medm. () izraža opozorilo: ojla, tukaj smo

   2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA