Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (2.501-2.525)



  1.      ogledálo  -a s (á) 1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast: obesiti ogledalo na steno; iz žepa je potegnil ogledalo; stopiti pred ogledalo; gledati, pogledati se v ogledalo, ogledalu; ogledalo s starinskim okvirom; omara z ogledalom; škornji so se svetili kot ogledalo / brušeno ogledalo; kristalno ogledalo; stensko, žepno ogledalo 2. ekspr., s prilastkom ogledalu podobna površina: čoln je drsel čez vodno ogledalo; veliko ogledalo jezera; ogledalo parketa 3. ekspr., s prilastkom kar kaže, odraža določeno stanje, razmere: umetnost je ogledalo življenja; gledališče kot ogledalo časa / to naj ostane kot ogledalo težkih dni spomin na težke dniekspr. jezero mu je ogledalo v jezeru se ogleduje; knjiž. držati ogledalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; knjiž. pisatelj kaže ogledalo družbi kritično jo ocenjuje, opozarja na napakeavt. vzvratno ogledalo ki omogoča pregled cestišča za vozilom; lov. ogledalo modrikasto svetleče se perje v peruti race
  2.      oglédati  -am dov., ogléj in oglèj ogléjte, stil. oglédi oglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem zaznati: ogledati koga; ogledati sobo; nahitro se je ogledala v ogledalu; ogledali so si vso deželo; razstavo so si ogledali skupinsko 2. zastar. zagledati: ogledal ga je pred seboj; nenadoma je ogledala znanca oglédati se 1. ekspr., v zvezi z za začeti iskati, poiskati: moraš se ogledati za kakim delom; oglejte se za službo; moramo se ogledati za stanovanjem / ogledati se za nevesto ∙ star. nanjo se oglej po njej se zgleduj 2. redko razgledati se: ogledal se je okrog in sedel oglédan -a -o: to je bilo hitro ogledano ∙ pog. parcelo za hišo imam že ogledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo
  3.      ogledávati  -am nedov. () star. ogledovati: ogledaval je mimoidoče; ogledaval si je hišo
  4.      ogléden  -dna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je za ogled: razstaviti ogledne primerke / ogledna parcela / ogledni stolp razgledni stolp 2. izvidniški: ogledni pohod / ogledna četa
  5.      ógledi  -ov m mn., tož. óglede in ógledi (ọ́ ọ̄) nav. tož. in mest., etn., navadno v zvezi iti na oglede, v oglede iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo prišli na oglede
  6.      oglédnica  -e ž (ẹ̑) 1. izvidnica: oglednico so poslali naprej / ladja oglednica 2. zastar. razglednica: kupiti oglednico
  7.      óglednik  -a m (ọ́) nav. mn. 1. nar. vzhodno snubec: v hišo so prišli ogledniki 2. etn. nevesta, ženin s starši, ki pride na obisk na ženinov, nevestin dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer
  8.      oglédnik  -a m (ẹ̑) 1. v zvezi mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede: poklicati mrliškega oglednika; določen je bil za mrliškega oglednika 2. izvidnik: kolona je imela oglednika
  9.      oglédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oglednike ali ogledništvo: ogledniško delo / ogledniška letala; naleteti na ogledniško patruljo
  10.      oglédništvo  -a s (ẹ̑) izvidništvo: določeni so bili za ogledništvo
  11.      ogledoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor ogleduje: natančen ogledovalec slik / radovedni ogledovalci ga niso motili gledalci, opazovalci
  12.      ogledovánje  -a s () glagolnik od ogledovati: ogledovanje razstavljenih predmetov / strateško ogledovanje ♦ med. preiskovanje telesa z gledanjem; inspekcija
  13.      ogledováti  -újem nedov.) z gledanjem zaznavati: nekaj časa ga je ogledovala; tujec je ogledoval mesto; pazljivo ogledovati; ogledovala se je v ogledalu; radovedno si je ogledoval slike ogledováti se 1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: že dolgo se ogleduje za delom; ogleduje se za primernim poklicem / začel se je ogledovati za ženskami 2. star. zgledovati se: precej se ogleduje po tuji literaturi; po nikomer se ne ogleduje 3. redko razgledovati se: dolgo se je ogledoval po okolici
  14.      ogledúh  -a m (ū) nav. slabš. vohun: po deželi so razposlali ogleduhe / gospodarski, vojaški ogleduhi
  15.      ogledúški  -a -o prid. (ū) nav. slabš. vohunski: ogleduška dejavnost / ogleduška skupina
  16.      ogledúštvo  -a s () nav. slabš. vohunstvo: vojaško ogleduštvo
  17.      ogléjski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na Oglej: oglejska kovnica ♦ rel. oglejski patriarh
  18.      oglén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč na na ogel, oglje: oglena zrnca / ekspr. žar njenih oglenih oči ♦ teh. ogleni mikrofon mikrofon, ki deluje na osnovi spreminjanja upornosti med oglenimi zrnci; oglena elektroda elektroda iz oglja za obločnice, električne peči ogléno prisl.: ogleno črni lasje
  19.      oglenênje  -a s (é) glagolnik od ogleneti: oglenenje lesa
  20.      oglenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v oglje: v kopi les ogleni ♦ geol. pod plastmi zasuta drevesa so polagoma oglenela se spreminjala v premog
  21.      ogleníca  -e ž (í) (oglarska) kopa: postaviti oglenico
  22.      oglenína  -e ž (í) min. kar nastane z oglenenjem organskih, zlasti rastlinskih snovi: premog in druge oglenine; nahajališča oglenin
  23.      oglenítev  -tve ž () glagolnik od ogleneti ali ogleniti: potek oglenitve
  24.      ogleníti  -ím nedov. ( í) spreminjati v oglje: ogleniti les
  25.      oglénka  -e ž (ẹ̄) v nekaterih deželah posodi podobna priprava s tlečim ogljem za ogrevanje: greti se ob oglenki

   2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA