Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (2.426-2.450)


  1.      oficiál  -a m (ȃ) jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik: poštni, sodni oficial ♪
  2.      oficiálen  -lna -o prid. (ȃ) uraden: oficialni sprejem; oficialno poročilo / oficialna politika / oficialni del programa se je že končal / oficialna vljudnost oficiálno prisl.: oficialno prositi za sodelovanje ♪
  3.      oficiálnost  -i ž (ȃ) uradnost: oficialnost obiska / publ. njegova literatura je nosila pečat oficialnosti / ni želel nobenih oficialnosti ♪
  4.      oficiánt  -a m (ā á) jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik; oficial: več let je bil oficiant ♪
  5.      ofícij  -a m (í) rel. del brevirja, ki se opravi v enem dnevu; dnevnice: brati oficij // vsakdanje obvezne molitve duhovnikov; brevir: opraviti oficij ♪
  6.      oficína  -e ž (ȋ) nekdaj (obrtna) delavnica: sprejeti koga v svojo oficino; lekarniška oficina ♪
  7.      oficinálen  -lna -o prid. (ȃ) farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline ♪
  8.      oficiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. poluraden: oficiozno poročilo / oficiozni časopis ♪
  9.      oficír  -ja m (ȋ) član poveljniškega vojaškega osebja, častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji / aktivni oficir; oficir za zvezo / oficir milice ♦ navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina ♪
  10.      oficírček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od oficir: na čelu je stopal suhljat oficirček; razorožili so tudi dva okupatorska oficirčka ♪
  11.      oficírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oficirje, častniški: oficirska uniforma / oficirski poklic ♦ voj. oficirski čin čin od podporočnika do polkovnika ♪
  12.      oficírstvo  -a s (ȋ) 1. oficirski poklic: odločiti se za oficirstvo / ves čas svojega oficirstva še ni doživel takega trenutka 2. oficirji: sklicati oficirstvo štaba ♪
  13.      ofrákati  -am dov. (ȃ) ekspr. obleči v frak: za sprejem so ga ofrakali ofrákan -a -o: ofrakani natakarji ♪
  14.      ófrati  -am dov. in nedov. (ọ́) star. dati, darovati: ofral jim je lonec medu ∙ nižje pog. ali mi lahko ofraš pol ure časa žrtvuješ ♪
  15.      ofrèht  -êhta m (ȅ é) etn. povzročanje hrupni glasbi podobnega ropota komu na večer pred njegovim godom: delati ofreht ♪
  16.      ofrnážiti  -im dov. (á ȃ) nižje pog. ogoljufati, prevarati: prodajalec ga je hotel ofrnažiti; ofrnažil ga je pri kartanju ♪
  17.      ófrten  -tna -o prid. (ọ̑) nar. prevzeten, ošaben: ona je ofrtna // nar. dolenjsko lepo oblečen: kako si danes ofrtna ófrtno prisl.: ofrtno se oblači ♪
  18.      ófsajd  in óffside -a [ofsajd] m (ọ̑) šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; neskl. pril.: ofsajd položaj ♪
  19.      ófset  -a m (ọ̑) žarg. ofsetni tisk: preiti na ofset; neskl. pril.: ofset strojnik; plošča za ofset tisk ♪
  20.      ófseten  -tna -o prid. (ọ̑) tisk. nanašajoč se na tehniko ploskega tiska s kovinske plošče: ofsetni stroj; ofsetna plošča / ofsetni tisk ♪
  21.      oftalmológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za oftalmologijo ♪
  22.      oftalmologíja  -e ž (ȋ) veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo ♪
  23.      oftalmolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oftalmologe ali oftalmologijo: oftalmološke raziskave / oftalmološki kongres ♪
  24.      oftalmoskóp  tudi oftalmoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za pregledovanje notranjosti očesa, zlasti očesnega ozadja ♪
  25.      ogába  -e ž (ȃ) knjiž. gnus: navdajati z ogabo // gnusoba: streslo jo je, ko je zagledala to ogabo ♪

   2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA