Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (16.676-16.700)


  1.      jedkálo  -a s (á) teh. sredstvo za jedkanje ♪
  2.      jedkôba  -e ž (ó) redko jedkost: v njegovih besedah ni bilo jedkobe ♪
  3.      jédkost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost jedkega: jedkost snovi / jedkost besed / govoril je brez jedkosti ♪
  4.      jedkovína  -e ž (í) sredstvo za jedkanje: jedkati z jedkovino; jedkovina za jedkanje litografskega kamna // redko jedka snov: poškodba, zastrupitev z jedkovinami ♪
  5.      jedrnátost  -i ž (á) lastnost, značilnost jedrnatega: jedrnatost poročila / jedrnatost izražanja ♪
  6.      jêdro  -a s (é) 1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo; jedro in lupina / redko tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez jedra (T. Svetina) // notranji, središčni del česa sploh: betonsko jedro stebra; jedro vrvi je iz žice / razpoke vodijo v jedro ognjenika 2. navadno s prilastkom največji ali najpomembnejši del česa: našteti proizvodi so jedro naše kovinske industrije; jedro prebivalstva so v mestih predstavljali obrtniki; jedro reprezentance, sporeda, sprevoda / jedro naselja // kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: ugotoviti, v čem je jedro problema, spora; približati se jedru stvari; najti pot do jedra pojavov; prodreti v jedro narodnosti / ekspr. k jedru, nič besedičenja k bistvu / oče in sin sta v jedru enakega značaja // najdejavnejša, vodilna skupina kakega kolektiva, skupnosti: vodstvena jedra komisij; najeli so nekaj ljudi, ki bodo jedro bodočega konservatorija; proletarske brigade so postale udarno jedro narodnoosvobodilne vojske / v boju med obema odklonoma se je izoblikovalo vodilno jedro gibanja 3. publ., navadno s prilastkom določena vsebina v kaki stvari, zlasti njene glavne značilnosti: izluščiti idejno jedro revije; miselno jedro individualizma; problemsko jedro novele ni bilo opaženo / bajke so tvorba žive fantazije brez stvarnega jedra vsebine // knjiž. tehtna vsebina: njegova misel ima jedro; ni brez jedra, kar je povedal // knjiž. osnovna nravstvena, nazorska načela koga: poglobiti se v duha in jedro dobrega pisatelja; v jedru je še nepokvarjen; zdravo jedro človeka, naroda / Prešernov svet je v svojem jedru globoko človeški / pretiran, a v jedru zdrav idealizem 4. kar je osnova, izhodišče kakega dogajanja, česa sploh: zrnca prahu so lahko jedra najrazličnejših procesov v atmosferi / tedaj so nastala prva naselitvena jedra središča / omenjeno delo vsebuje tri dramska jedra 5. fiz., kem., navadno v zvezi atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma: helijevo, uranovo jedro; radioaktivna atomska jedra; raziskovati zgradbo atomskega jedra 6. biol., navadno v zvezi celično jedro z mrenico oddeljeni del celice, navadno kroglaste oblike, ki je za obstoj celice nujno potreben: jedro se razpolovi; sestava celičnega jedra; spojitev celičnih jeder 7. teh. kar se namesti v formo, da nastane v ulitku votlina: namestiti, oblikovati jedra 8. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do jedra popolnoma, čisto: spoznali so ga do jedra; do jedra pokvarjen človek ● knjiž. iti, priti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; publ. spoznali so, da gre v jedru za povečanje človekovih sposobnosti pravzaprav, dejansko; redko v vsaki stvari je jedro resnice zrno ◊ arheol. jedro ostanek prodnika ali gomolja, od katerega so bili odbiti večji kosi kamnine; astr. kometno jedro srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi; elektr. (magnetno) jedro feromagnetni del magnetnega kroga; del magnetnega kroga, ki ga navadno obdaja navitje; geol. jedro vzorec kamnin, ki se dobi iz vrtin pri vrtanju; kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; zemljino jedro središčni del zemeljske oble; les. jedro trdnejši, gostejši les v sredini debla; lit. jedro osrednji, najpomembnejši del kakega dela, v katerem je podana njegova glavna vsebina; metal. kristalizacijsko jedro majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina; kristalizacijska kal; meteor. jedro nizkega zračnega pritiska območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska; jedro hladnega zraka območje z najhladnejšim zrakom v območju hladnega zraka; num. jedro novca žlahtna kovina v novcu; teh. jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; um. jedro kapitela kompaktni del kapitela brez okrasja; urb. mestno jedro del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami; jedro mesta prvotni, stari del mesta; usnj. jedro koža s hrbta živali ali usnje iz te kože; srednja plast kože ♪
  7.      jêdrost  -i ž (é) knjiž. 1. čvrstost, krepkost: jedrost lic / jedrost slovenskega ljudstva / jedrost semena 2. nazornost, sočnost: jedrost izraza ♪
  8.      jedrovánje  -a s (ȃ) geol. vrtanje za pridobivanje jedra: opraviti jedrovanje ♪
  9.      jedrovína  -e ž (í) les. les iz jedra: plohi iz jedrovine ♪
  10.      jedrovít  -a -o prid. (ȋ) 1. star. ki z malo besedami pove bistveno; jedrnat: jedrovit govor / jedrovit stil / jedrovit sestavek o numizmatiki 2. star. čvrst, krepek: jedrovite prsi / jedrovito dekle 3. redko gost, kompakten: jedrovita gmota; kopati v jedrovito črno steno ♪
  11.      jedrovítost  -i ž (ȋ) star. jedrnatost: jedrovitost v izražanju / jedrovitost dialoga ♪
  12.      jéhovec  -vca m (ẹ̄) pripadnik verske sekte, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje: napovedi jehovcev ♪
  13.      Jéhovin  -a -o prid. (ẹ̑) rel., v zvezi Jehovina priča pripadnik verske sekte, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje ♪
  14.      jéhovka  -e ž (ẹ̄) ženska oblika od jehovec: bila je navdušena jehovka ♪
  15.      jéhovski  -a -o (ẹ̄) pridevnik od jehovec: jehovska literatura ♪
  16.      jeklárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov: dosežki v jeklarstvu // veda o tem: predavati jeklarstvo ♪
  17.      jeklénost  -i ž (ẹ̄) ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: uspeli so zaradi trdne volje in jeklenosti / jeklenost značaja ♪
  18.      jêklo  -a s (é) zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo; veliki bloki jekla; rezilo iz jekla; železo in jeklo; ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo; nož iz nerjavečega jekla; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla ♦ metal. elektro jeklo elektrojeklo; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; legirano jeklo; teh. hitrorezno jeklo; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev; paličasto jeklo; plemenito jeklo; vzmetno jeklo // star. meč, nož: porinil mu je jeklo med rebra; žvenketanje jekel ♪
  19.      jeklobrúsec  -sca m (ȗ) brusilec jeklenih izdelkov: priučiti jeklobrusce ♪
  20.      jeklolivárna  -e ž (ȃ) livarna, v kateri se uliva jeklo: modernizacija jeklolivarne ♪
  21.      jekloréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v jekleno ploščo omogoča zelo veliko odtisov: gojiti jeklorez in bakrorez // odtis v tej tehniki: krajinski jeklorezi ♪
  22.      jeklorézec  -zca m (ẹ̑) kdor dela jekloreze: umetniško nadarjen jeklorezec ♪
  23.      jeklotísk  -a m (ȋ) tisk. tehnika globokega tiska z jeklene plošče: tiskati vizitke v jeklotisku ♪
  24.      jeklovína  -e ž (í) izdelki iz jekla: prodajati jeklovino / zven jeklovine jekla ♪
  25.      jeklovléka  -e ž (ẹ̑) teh. izdelovanje jeklenih palic z vlečenjem jekla v hladnem stanju: zaposlen je pri jeklovleki / nova hala jeklovleke ♪

   16.551 16.576 16.601 16.626 16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA