Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (15.776-15.800)


  1.      ìreligióznost  -i ž (ȉ-ọ̑) redko brezverstvo, ateizem: širjenje ireligioznosti / izraziti svojo ireligioznost ♪
  2.      írharstvo  -a s (ȋ) 1. irharska obrt: takrat je bilo irharstvo še precej razširjeno 2. slabš., redko nerodnost, neuglajenost: ni se še iznebil svojega irharstva ♪
  3.      írhov  -a -o prid. (í) redko ki je iz irhovine; irhast: irhov suknjič ima ♪
  4.      írhovec  -vca m (í) ekspr. kdor nosi irhaste hlače: stari irhovec je vzel pipo iz ust ♪
  5.      írhovice  -vic ž mn. (í ȋ) nar. irhaste hlače: nositi, obleči irhovice; fantje v kratkih irhovicah ♪
  6.      irhovína  in írhovina -e ž (í; í) 1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino 2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina ♪
  7.      irhovínast  in írhovinast -a -o prid. (í; í) nar. ki je iz irhovine; irhast: kratke irhovinaste hlače ♪
  8.      írhovke  -hovk ž mn. (í ȋ) irhaste hlače: nositi, obleči irhovke; kratke irhovke; ima nove irhovke ♪
  9.      irigátor  -ja m (ȃ) med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko, izpiralnik ♪
  10.      iróničen  -čna -o prid. (ọ́) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen nasmeh; ironična poteza okoli ust / govoriti v ironičnem tonu; ironične besede, opombe / ironična usoda irónično prisl.: ironično nasmihati se, pogledovati; ironično reči, vprašati; ironično zajedljiv ton ♪
  11.      iróničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost ironičnega: odkod izvira tvoja huda ironičnost / ironičnost sestavka, zapisa ♪
  12.      ironíja  -e ž (ȋ) 1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh: njegovo orožje je ironija; komaj opazna ironija; sredstva ironije / njen pogled je izražal ironijo; v njegovih besedah je začutila jedko ironijo; govoriti, reči kaj z ironijo; sestavek je poln ironije / ekspr. kar sem rekel, mislim brez ironije zares, iskreno 2. ekspr., navadno v povedno-prislovni rabi izraža, da je kaj v nasprotju s položajem ali stanjem, v katerem se pojavlja: da mu je ravno njegov največji sovražnik rešil življenje, je prava ironija / ironija je v tem, da tako ravnodušno govori o bolezni, ki jo ima sam / z oslabljenim pomenom ironija naključja, usode ◊ lit. romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje ♪
  13.      irónik  -a m (ọ́) knjiž. ironičen človek, zlasti pisatelj: duhovit ironik in humorist; omenjeni avtor je bil največji ironik svojega stoletja ♪
  14.      ironizácija  -e ž (á) ironiziranje: svoje naziranje je prikazal z ironizacijo družbe ♪
  15.      ironizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ironizirati: izživljati se v ironiziranju; neizprosno ironiziranje; njihovo prizadevanje je bilo večkrat predmet ironiziranja ♪
  16.      ironizírati  -am nedov. (ȋ) izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti: ironiziral je vsako njegovo besedo in dejanje; ironizira vse po vrsti, celo sam sebe / v svojem delu ironizira avtor družbeno moralo obsoja, kritizira / ekspr. ne verjemi njegovi ponudbi, on le ironizira ne misli iskreno, zares ♪
  17.      írovec  -vca m (ȋ) publ. pripadnik Irske republikanske armade: irovci so naredili nov atentat ♪
  18.      iskálo  -a s (á) 1. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: reševalci so pri reševanju zasutih alpinistov uporabljali iskala 2. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le-te proti motivu in za določanje obsega motiva: dobiti, zajeti predmet v iskalo / briljantno, optično iskalo ◊ fiz. daljnogled z velikim vidnim poljem, postavljen ob astronomskem daljnogledu tako, da sta optični osi vzporedni ♪
  19.      iskálstvo  -a s (ȃ) knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev: pesnikovo iskalstvo resnice je bilo iskreno / iskalstvo v glasbi, likovni umetnosti ♪
  20.      iskánost  -i ž (á) knjiž. nenaravnost, izumetničenost: v pesnikovem stilu ni iskanosti; iskanost pesniškega izraza; njegova pripoved je preprosta, tuja vsaki iskanosti ♪
  21.      iskáteljstvo  -a s (ȃ) knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev: pisateljevo mrzlično iskateljstvo / iskateljstvo v literaturi ♪
  22.      iskrénost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost iskrenega človeka: zelo radi so ga imeli zaradi njegove iskrenosti; v njenih očeh je bral iskrenost / zdravnik je čutil iskrenost njegove zahvale; ekspr. povedal je, kakor je mislil, z vso iskrenostjo ♪
  23.      iskrílo  -a s (í) elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejo: krogelno iskrilo ♪
  24.      iskrívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost iskrivega: iskrivost dragih kamnov 2. knjiž. duhovitost, bistrost: iskrivost njegovih misli je vso družbo zelo presenetila; iskrivost satire ♪
  25.      iskrolòv  -óva m (ȍ ọ̄) redko iskrolovec ♪

   15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA