Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
o (15.101-15.125) 
- holmóvje -a s (ọ̑) star. gričevje: sonce je zašlo za holmovjem ♪
- holocén -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
- holocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba ♪
- holografíja -e ž (ȋ) fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije // tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini ♪
- holokávst -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst 2. knjiž. množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati holokavst ♪
- homatíja -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr. nered, zmeda, spor: položaj je privedel do resnih homatij; politične, verske, vojne homatije; v deželi je bilo dovolj homatij / homatije v družini / ljubezenske homatije zapletljaji ♪
- homedráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, nerodno hoditi: pastir je homedral za ovcami ♪
- homeopát -a m (ȃ) med. kdor zdravi s homeopatijo: homeopati in alopati ♪
- homeopátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatično zdravilo / homeopatična magija ♪
- homeopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je podoben simptomom bolezni: bil je navdušen pristaš homeopatije ♪
- homeopátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatsko zdravljenje / homeopatska doza zdravila izredno majhna, neznatna doza ♪
- homêričen -čna -o prid. (é) redko homerski: homerična preprostost ♪
- homêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Homerja: radoživost homerskega človeka / homerski jezik, spev / homerska preprostost // knjiž., ekspr. zelo velik, ogromen: opravil je homersko delo / zaslišal se je homerski smeh hrupen, sproščen ♪
- homilét -a m (ẹ̑) strokovnjak za homiletiko ♪
- homilétičen -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
- homilétika -e ž (ẹ́) rel. nauk o cerkvenem govorništvu: profesor homiletike ♪
- homilíja tudi homílija -e ž (ȋ; í) rel. govor z razlago svetopisemskega besedila: nedeljska homilija ♪
- hominíd -a m (ȋ) nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak ♪
- homo... prvi del zloženk nanašajoč se na enak, podoben: homofonija, homologen ♪
- homofón -a -o prid. (ọ̑) muz. homofonski: homofona glasba ♪
- homofoníja -e ž (ȋ) muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava: skladba v homofoniji ♪
- homofónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homofonijo: homofonska skladba / homofonski zvok ♪
- homogén -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪
- homogenizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
- homogénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪
14.976 15.001 15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 
