Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (1.501-1.525)


  1.      odišáviti  -im dov. (ā ȃ) 1. narediti dišeče: odišaviti perilo; skrbno se je počesala in odišavila 2. dodati snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: meso osolimo, popopramo in odišavimo; odišaviti jed s cimetom odišávljen -a -o: odišavljeni lasje; odišavljen s parfumom ♪
  2.      odišávljati  -am nedov. (á) 1. delati dišeče: odišavljati perilo; rada se je odišavljala 2. dodajati snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: odišavljati sladice z različnimi aromati ♪
  3.      odíšel  -šla -o [ǝu̯] prid. (ȋ) zastar. ki odide: odišli gostje ♪
  4.      odíti  -ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele / vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo / brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl // izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti / oditi k partizanom 3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel ● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil odšèl -šlà -ò knjiž.: odšli gostje ♪
  5.      odjádrati  -am dov. (ȃ) z jadranjem se oddaljiti: odjadrati iz pristanišča / ekspr. lastovke so odjadrale na jug odletele // ekspr. počasi, dostojanstveno oditi: odprla je vrata in odjadrala / nenadoma je vstal in odjadral proti izhodu odšel ♪
  6.      odjáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) jahaje se oddaljiti: odjahali so po klancu; odjahati v diru ♪
  7.      odjáva  -e ž (ȃ) glagolnik od odjaviti: odjava stanovalca / odjava obrti ♦ žel. sporočitev prometnika predhodni postaji, da je proga prosta // listina, s katero se odjavlja: napisati odjavo ♪
  8.      odjáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na odjavo: odjavni rok / odjavna taksa / prijavna in odjavna služba dejavnost, ki se ukvarja s prijavljanjem in odjavljanjem začasnega ali stalnega bivališča prebivalcev ♪
  9.      odjáviti  -im dov. (á ȃ) sporočiti glede na predpise a) da kaka oseba ne biva več v določenem kraju: odjaviti stanovalca; ob preselitvi se je treba odjaviti b) podatke o čem zaradi prenehanja opravljanja kake dejavnosti, razpolaganja s kako pravico: odjaviti obrt; odjaviti radio // sporočiti prenehanje pripravljenosti udeležiti se česa, opraviti kaj: za izlet jo je najprej prijavil, nato pa odjavil ♪
  10.      odjávnica  -e ž (ȃ) adm. tiskovina za odjavo: izpolniti odjavnico ♦ žel. določeno mesto, odkoder se daje odjava ♪
  11.      odjédati  -am nedov. (ẹ́) ekspr. uživati, porabljati, kar pripada drugemu, potrebuje drug: šel je od doma, da ne bi bolni materi odjedal kruha // povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: odjedati komu olajšave; odjedati zaslužek potrebnejšim / police ob stenah so mu odjedale že tako borno svetlobo jemale ● sekira je odjedala velike kose lesa odsekavala ♪
  12.      odjèk  tudi odjék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) knjiž. odmev: odjek jim odgovarja, se razlega; odjek strela ● publ. gospodarska sprememba je imela močen odjek tudi v zunanjem svetu o njej so govorili, razpravljali ♪
  13.      odjékati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. odmevati: glas odjeka od gor / koraki odjekajo po ulici / njegove trde besede so mu še dolgo odjekale v glavi ♪
  14.      odjékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ponoviti se kot odmev: strel je odjeknil od hribov // dati kratek, oster glas: v tovarni je odjeknila močna eksplozija 2. knjiž., navadno s prislovnim določilom ob svojem nastanku postati predmet razpravljanja v javnosti: kritika je glasno odjeknila v književnem svetu / dogodek je silovito odjeknil v njej ● knjiž. pisateljeva ljubezen do glasbe je odjeknila v njegovih delih je pustila sled, se pokazala ♪
  15.      odjèm  -éma m (ȅ ẹ́) 1. knjiž. kupovanje, nakup: povečati odjem gradbenega materiala / ponuditi blago v odjem v prodajo; odjem kmetijskih proizvodov je letos manjši kot lani potrošnja, poraba 2. odvzemanje, odvzem: ventil za odjem pare ♦ elektr. odjem električnega toka ♪
  16.      odjemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) oseba v odnosu do osebe, pri kateri navadno redno kupuje ali naroča določene storitve: imeti, izgubiti, obdržati odjemalce; glavni, stalni odjemalci; odjemalci knjig; nova čistilnica ima veliko odjemalcev ♦ elektr. odjemalec električne energije na električno omrežje priključeni porabnik električne energije // knjiž. uporabnik: število odjemalcev kulturnih dobrin se veča; odjemalec sodobne umetnosti ♪
  17.      odjemálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za odvzemanje: odjemalne priprave ♪
  18.      odjemálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od odjemalec: pridobila si je nove odjemalke; dolgoletna, zvesta odjemalka / države odjemalke nafte ♪
  19.      odjemálnik  -a m (ȃ) elektr., navadno s prilastkom odjemnik: odjemalnik zvoka ♪
  20.      odjémati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑) star. odvzemati, jemati: orehe je razdelila na kupčke in jih odjemala ter dodajala / svetel prostor mu je odjemal strah in tesnobo / odjemati krivdo / odjemali so jim živež in obleke ∙ star. že vsa leta odjema živila v tej trgovini kupuje, nabavlja ♦ elektr. odjemati električni tok ♪
  21.      odjémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odjem: odjemne možnosti, pogodbe ♦ elektr. odjemno mesto; strojn. odjemna para para, ki se jemlje iz parnega stroja za gretje ♪
  22.      odjémnik  -a m (ẹ̑) elektr., navadno s prilastkom naprava za odvzemanje električnega toka, zvoka: škarjasti odjemnik; tokovni odjemnik; odjemnik zvoka ♪
  23.      odjénjati  -am dov. (ẹ̄) raba peša 1. odnehati, popustiti: ob njenih solzah je takoj odjenjal / spodbujali so ga, naj pri tem pomembnem delu ne odjenja / klin, zabit v skalo, je odjenjal / mraz letos ne odjenja 2. nehati, prenehati: nazadnje je dež odjenjal; nista odjenjali govoriti ♪
  24.      odjenljív  -a -o prid. (ȋ í) raba peša popustljiv: pameten in odjenljiv človek je ● nar. primorsko odjenljiv sneg udirajoč se, južen ♪
  25.      odjenljívost  -i ž (í) raba peša popustljivost: vljudna odjenljivost ♪

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA