Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (14.501-14.525)



  1.      grôjer  -ja m (ó) gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer
  2.      grólika  -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč)
  3.      gròm  grôma m ( ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom
  4.      gromáda  -e ž (ā) zastar. grmada: zažigati gromade
  5.      gromáden  -dna -o prid. () zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz
  6.      gromáditi  -im nedov.) zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo
  7.      grômek  -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati
  8.      grométi  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi
  9.      gromoglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot
  10.      gromonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov
  11.      gromòt  -ôta m ( ó) zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov
  12.      gromôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh
  13.      gromóven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko gromovit, gromek: gromoven glas
  14.      gromovít  -a -o prid. () 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal
  15.      gromóvnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
  16.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
  17.      gromóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak
  18.      gromozánski  -a -o prid. () ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete
  19.      grómski  in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō) ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot kletvica gromska strela, kje si pa to dobil
  20.      groom  gl. grum
  21.      grós 1 -a (ọ̑) trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice
  22.      grós 2 -a [gro -ja] m (ọ̑) knjiž., z rodilnikom večji del, jedro: gros stranke tvorijo delavci
  23.      grós 3 -a [gro -ja] m (ọ̑) tekst. težka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi
  24.      grosgrain  -a [grogrên] m () tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina
  25.      grosíst  -a m () trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti

   14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA