Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (13.476-13.500)



  1.      glasóvje  -a s (ọ̑) več glasov, glasovi: glasovje slovenskega jezika
  2.      glasóvnica  -e ž (ọ̑) listek, na katerega napiše glasovalec svojo odločitev ali mnenje: izpolniti, oddati glasovnico; voliti z glasovnicami; neveljavne glasovnice
  3.      glavárstvo  -a s () v stari Avstriji 1. urad okrajnega ali okrožnega glavarja: oditi na glavarstvo / okrajno, okrožno glavarstvo 2. naslov, dejavnost glavarjev: odrekel se je glavarstvu 3. ozemlje, ki pripada političnemu okraju: razglas so prebrali po celem glavarstvu
  4.      glavkóm  -a m (ọ̑) med., vet. očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu: imeti glavkom
  5.      glavníkarstvo  -a s () obrt za izdelovanje glavnikov
  6.      glavnostíčen  -čna -o prid. () elektr. glavnovezen: glavnostični motor
  7.      glavnovézen  -zna -o prid. (ẹ̄) elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja
  8.      glavobòl  -ôla in glavoból -a m ( ó; ọ̑ ọ̄) bolečine v glavi: večkrat ima glavobol; skrbi mu povzročajo glavobol; zbudil se je s težkim glavobolom; prašek proti glavobolu; pren. pogosti nemiri so povzročali voditeljem hud glavobol
  9.      glavóč  -a m (ọ̑) zool. majhna sluzasta morska riba z veliko glavo, Gobius
  10.      glavonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke
  11.      glavopŕsje  -a s () zool. iz glave in oprsja zrasli del telesa rakov in pajkovcev: glavoprsje in zadek
  12.      glavorèz  in glavoréz -éza m ( ẹ́; ẹ̑) knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: nacistični glavorezi
  13.      glavosèk  in glavosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški glavoseki 2. zastar. obglavljenje: bil je priča glavoseku
  14.      gledálstvo  -a [s] s () gledalci: med gledalstvom je bilo veliko študentov
  15.      glénovec  -vca m (ẹ̄) petr. kamnina, nastala iz glena
  16.      gliceról  -a m (ọ̑) kem. alkohol, ki ima tri hidroksilne skupine
  17.      glikogén  -a m (ẹ̑) kem. iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah, živalski škrob: presnavljanje hrane v glikogen; netopljivi glikogen
  18.      glikogénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od glikogen: glikogenska zaloga v jetrih
  19.      glikól  -a m (ọ̑) kem. gosta brezbarvna tekočina, ki se uporablja zlasti kot sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode: motor je bil hlajen z glikolom
  20.      glikóza  -e ž (ọ̑) kem. glukoza
  21.      glikozíd  -a m () farm. v vodi topna organska spojina v rastlinah, sestavljena iz sladkorja in aromatske spojine: zdravljenje srčnih bolezni z glikozidom
  22.      glikozuríja  -e ž () med. izločanje sladkorja s sečem
  23.      glinokòp  -ópa m ( ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje glina: pripravljanje glinokopa; delavci v glinokopu
  24.      glinovína  -e ž (í) redko glinasta tla
  25.      glínovnat  -a -o prid. (í) redko glinast, glinen: glinovnat vrč

   13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 13.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA