Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (13.426-13.450)


  1.      gladióla  -e ž (ọ̑) liliji podobna vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti: raznobarvne gladiole; gomolji gladiol ♪
  2.      gladko...  prvi del zloženk nanašajoč se na gladek: gladkobesednost, gladkoceven, gladkodlak, gladkolusk ♪
  3.      gladkodlák  in gladkodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gladko, ravno dlako: gladkodlaki konji ♪
  4.      gladkolás  in gladkolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gladke, ravne lase: gladkolaso dekle ♪
  5.      gladkolásec  -sca m (ȃ) kdor ima gladke, ravne lase: gladkolasci in kodrolasci ♪
  6.      gladkorép  in gladkorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) redko ki ima rep z gladko, ravno dlako: gladkorepa žival ♪
  7.      gládkost  -i ž (á) lastnost, značilnost gladkega: mehkost, gladkost, hrapavost površine; gladkost in lesk poda / s prirojeno gladkostjo je obvladoval položaj ♪
  8.      gládkosten  tudi gladkósten -tna -o (á; ọ̑) pridevnik od gladkost: gladkostna obdelava ♦ teh. gladkostna apretura ♪
  9.      gládov  -a -o tudi gladóv in gladòv -óva -o prid. (ā; ọ́; ȍ ọ́) nar. požrešen, lakomen: Odmerili so mu kos vrta in njivo. Saj brat res ni bil gladov (F. Bevk) ♪
  10.      gladoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev ♪
  11.      gladovánje  -a s (ȃ) glagolnik od gladovati: večletno gladovanje ga je zelo izčrpalo ♪
  12.      gladováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval gladujóč -a -e: gladujoča množica ♪
  13.      gladóven  in gládoven -vna -o prid. (ọ̄; ā) 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: pripravljati, začeti gladovno stavko; priporniki so se odločili za štirinajstdnevno gladovno stavko; z gladovno stavko v rovih so dosegli zvišanje mezd ♪
  14.      gladovnják  -a m (á) nar. lačen človek: mati je hitela domov, kjer jo je čakala kopica gladovnjakov / okrog kuhinje so še oprezali najhujši gladovnjaki požrešneži, nenasitneži ♪
  15.      glágol  -a m (á) lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; končno dovršni glagol ki izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nepravilni glagoli; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom v odvisnem sklonu; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
  16.      glagólica  -e ž (ọ̑) najstarejši slovanski črkopis: zgodovinska listina v glagolici ♪
  17.      glagolít  -a m (ȋ) redko glagoljaš: hrvatski glagolit ♪
  18.      glagoljáš  -a m (á) katoliški duhovnik, ki opravlja bogoslužje v cerkveni slovanščini: dalmatinski glagoljaši ♪
  19.      glagoljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagoljaše ali glagoljaštvo: glagoljaške knjige / glagoljaški duhovnik glagoljaš ♪
  20.      glagoljáštvo  -a s (ȃ) dejavnost glagoljašev: glagoljaštvo v Dalmaciji ♪
  21.      glágolnik  -a m (á) lingv. samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje ♪
  22.      glágolski 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagol: glagolska raba; glagolsko dejanje / glagolski način; glagolski samostalnik; glagolski vid; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način ♪
  23.      glágolski 2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagolico: glagolske črke; glagolska pisava / glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici ♪
  24.      glásbenokrítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na glasbeno kritiko: glasbenokritični poskus / glasbenokritična osebnost ♪
  25.      glásbenopedagóški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenopedagoško prizadevanje / glasbenopedagoška literatura ♪

   13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA