Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (13.326-13.350)



  1.      géofízika  -e ž (ẹ̑-í) veda o fizikalnih lastnostih zemlje: razvoj geofizike
  2.      géofizikálen  -lna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na geofiziko: geofizikalni inštitut; geofizikalne raziskave / mednarodno geofizikalno leto leto, v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu
  3.      geofón  -a m (ọ̑) teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone
  4.      geognóst  -a m (ọ̑) zastar. geolog
  5.      geognóstičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. geološki: geognostična raziskava
  6.      geognozíja  -e ž () zastar. geologija: mineralogija in geognozija
  7.      geográf  -a m () strokovnjak za geografijo, zemljepisec: posvetovanje geografov; agrarni, gospodarski geograf / na šoli manjka geograf / pog. sestanek geografov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geografijo
  8.      geografíja  -e ž () veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija
  9.      geográfka  -e ž () ženska oblika od geograf
  10.      geográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžinogeogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku
  11.      geoíd  -a m () geogr. poenostavljena geometrična oblika zemlje
  12.      géokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na kemično sestavo zemeljske skorje: geokemične spremembe / geokemične metode za odkrivanje rud
  13.      géokemíja  -e ž (ẹ̑-) veda o kemični sestavi zemeljske skorje: geofizika in geokemija
  14.      geológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za geologijo: diplomiran geolog; geolog za iskanje nafte / pog. sestanek geologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za geologijo
  15.      geologíja  -e ž () veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje: osnovni pojmi geologije / v geologiji ima nezadostno ♦ geol. dinamična geologija veda o spremembah notranje zemeljske zgradbe in površine; historična geologija veda o zemeljski zgodovini; stratigrafija
  16.      geológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od geolog
  17.      geolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje
  18.      géomagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na geomagnetizem: naprave za merjenje geomagnetnega polja / geomagnetna raziskavanja
  19.      géomagnetízem  -zma m (ẹ̑-) fiz. magnetizem Zemlje
  20.      géomehánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o lastnostih tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom
  21.      géomehánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus; sondažna dela in geomehanske preiskave
  22.      geométer  -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov
  23.      geométričen  -čna -o prid. (ẹ́) podoben geometrijskim tvorbam: geometričen ornament; geometrična oblika; geometrična zunanjost predmetov // geometrijski: geometrični liki ♦ mat. geometrično zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen
  24.      geometríja  -e ž () veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije // knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim ♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank
  25.      geometríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na geometrijo: geometrijski liki; geometrijska tvorba; geometrijsko telo / geometrijska domača naloga ♦ mat. geometrijski dokaz; geometrijsko zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen // geometričen: tkanina z geometrijskimi vzorci geometríjsko prisl.: izmenične napetosti in upori se seštevajo geometrijsko ali vektorsko; ta slikar ljubi geometrijsko stroge površine

   13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA