Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (12.651-12.675)



  1.      favorítka  -e ž () 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka
  2.      favorizíranje  -a s () glagolnik od favorizirati: favoriziranje mlajših domačih avtorjev; favoriziranje novih podjetij; favoriziranje središča na škodo zaledja
  3.      favorizírati  -am nedov. () izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost: publika po navadi favorizira domače igralce; favorizirati industrijo na škodo kmetijstva; favorizirati nekatere kupce; favorizirati domačo proizvodnjo; volilni zakon je favoriziral močnejše stranke favorizíran -a -o: favoriziran telovadec; njegova vloga je favorizirana; favorizirano moštvo
  4.      fazóna  tudi fasóna -e ž (ọ̑) oblika obleke ali obutve, kroj: kakšno fazono si boš izbrala? enostavna, najmodernejša fazona; čevlji različnih fazon // ovratniški del obleke, zlasti plašča in jopice: plašč z majhno fazono
  5.      fazonírati  tudi fasonírati -am nedov. in dov. () knjiž., redko oblikovati, vzgajati: fazonirati zavest ljudstva
  6.      fazónski  tudi fasónski -a -o prid. (ọ̑) grad., strojn. nanašajoč se na določeno stalno obliko: fazonska cev / fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek
  7.      febronianízem  -zma m () rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom: v avstrijskih središčih sta se takrat močno razmahnila janzenizem in febronianizem
  8.      feferón  -a m (ọ̑) kulturna rastlina, podobna papriki, ali njen podolgovati, pekoči sad: vložiti feferone; rdeči, zeleni feferoni; sendvič s feferonom
  9.      fejáštvo  -a s () knjiž. brezskrbno, veseljaško življenje: kljub novim razmeram je v mestu le še ostalo nekaj fejaštva
  10.      feljtón  -a m (ọ̑) živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek: pisati feljtone; mojster feljtona; snov za feljton
  11.      feljtoníst  -a m () kdor piše feljtone, podlistkar: duhovit, odličen feljtonist
  12.      feljtonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na feljton ali feljtonistiko: feljtonistični spisi / članek je napisan v feljtonističnem tonu
  13.      feljtonístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton: razvoj feljtonistike na Slovenskem // feljtonistična dela, feljtoni
  14.      feljtónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na feljton: feljtonsko delo / feljtonski slog feljtónsko prisl.: feljtonsko napisana humoreska
  15.      feloníja  -e ž () zgod. nezvestoba v fevdnem razmerju: viteška čast ni dopuščala felonije
  16.      fenól  -a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska spojina, ki ima hidroksilno skupino: uporaba fenolov
  17.      fenólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenol: fenolna smola / fenolno lepilo
  18.      fenologíja  -e ž () veda, ki proučuje periodičnost življenjskih pojavov pri rastlinah in živalih v zvezi s klimatskimi spremembami: razprava s področja fenologije
  19.      fenolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od fenologija: fenološki pojavi na rastlinah; v knjigi obravnava avtor ekološka in fenološka vprašanja
  20.      fenomén  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno sposoben človek: med svojimi sošolci je veljal za fenomen(a); suflerka je fenomen glede spomina
  21.      fenomenálen  -lna -o prid. () 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž., redko pojaven: fenomenalni svet
  22.      fenomenalízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi
  23.      fenomenológ  -a m (ọ̑) filoz. pristaš fenomenologije
  24.      fenomenologíja  -e ž () opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov
  25.      fenomenolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenomenologijo: fenomenološka analiza / fenomenološka metoda metoda, ki reducira predmet zavesti na bistvo fenomenolóško prisl.: opazovati pojav fenomenološko

   12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA