Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (12.576-12.600)


  1.      fáeton  -a m (ȃ) nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti ♪
  2.      fagocít  -a m (ȋ) nav. mn., biol. krvna ali tkivna celica, ki navadno uničuje tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu ♪
  3.      fagocíten  -tna -o (ȋ) pridevnik od fagocit: fagocitna teorija ♪
  4.      fagocitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu (s fagociti) ♪
  5.      fagocitóza  -e ž (ọ̑) biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti: snovi v serumu olajšujejo fagocitozo bakterij ♪
  6.      fagót  -a m (ọ̑) muz. pihalni instrument z nižjim tonskim obsegom: igrati fagot; solo za fagot ♪
  7.      fagotíst  -a m (ȋ) muz. kdor igra fagot ♪
  8.      Fáhrenheitov  -a -o [farǝnhajtov] prid. (á) fiz., v zvezi Fahrenheitova lestvica lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode ♪
  9.      fait accomplí  [fetakompli] m neskl. (ȋ) knjiž., redko kar je odločeno, opravljeno; izvršeno dejstvo: o tem ne moremo več razpravljati, to je že fait accompli ∙ knjiž. postaviti koga pred fait accompli seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene ♪
  10.      fájmošter  -tra m (á) pog. župnik: fajmošter in kaplan // nav. slabš. duhovnik sploh: fajmoštrov ni maral ♪
  11.      fakínstvo  -a s (ȋ) slabš. malopridnost, postopaštvo: čas je že, da bi se otresel svojega fakinstva / to je navadno fakinstvo ♪
  12.      fakírstvo  -a s (ȋ) kar se nanaša na fakirje: pojavi fakirstva ♪
  13.      fáktičnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost dejanskega: faktičnost objekta / biološka faktičnost resničnost, stvarnost ♪
  14.      faktografíja  -e ž (ȋ) naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja: avtor se je dvignil nad preprosto faktografijo; umetnikov upor zoper realistično faktografijo / pozitivistična faktografija ♪
  15.      faktográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na faktografijo: faktografski podatki; v knjigo se je vrinilo več faktografskih napak; razprava vsebuje bogato faktografsko gradivo / deskriptivna faktografska znanost faktográfsko prisl.: faktografsko natančen opisovalec družbenega življenja ♪
  16.      fáktor  -ja m (á) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj: glavni, pomembni, važni faktorji; kulturni, politični, vzgojni faktor; narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev; faktor gospodarstva, napredka, razvoja; morala je važen faktor človeškega duha / publ. odgovorni, odločilni faktorji bodo vso stvar proučili za to pooblaščeni organi ♦ biol. biotični faktorji; ekon. produkcijski faktorji produkcijska sredstva in delovna sila; med. Rh ali Rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles; imeti pozitivni Rh faktor 2. mat. število, ki se množi ali s katerim se množi: produkt je neodvisen od vrstnega reda faktorjev ♪
  17.      fáktor  in faktór -ja m (á; ọ̑) nekdaj vodja, organizator dela v tiskarni ♪
  18.      faktoriálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. faktorski: faktorialna analiza ♪
  19.      faktoríja  -e ž (ȋ) nekdaj trgovinska naselbina kapitalističnih držav v koloniji ali manj razviti deželi: ustanavljati faktorije ♪
  20.      fáktorski  -a -o prid. (á) adm. nanašajoč se na statistični postopek, ki temelji na računanju korelacij: faktorska analiza ♪
  21.      faktótum  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo: biti faktotum v uradu / dolga leta je bil njegov faktotum nepogrešljiv, najožji sodelavec ♪
  22.      fakultatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost fakultativnega: fakultativnost predavanj ♪
  23.      falkonét  -a m (ẹ̑) nekdaj lahek top z gladko cevjo: streljanje s havbicami, možnarji in falkoneti ♪
  24.      fálos  tudi fálus -a m (ȃ) knjiž. moški spolni ud: v sprevodih v čast Dionizu so nosili velikanski lik falosa kot simbol rodovitnosti ♪
  25.      falót  -a m, im. mn. falóti in falótje (ọ̑) pog., ekspr. slab, malopriden človek: njegov brat je velik falot; ne kaže zaupati tem falotom / kot psovka falot, ogoljufal si me ♪

   12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA