Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (12.526-12.550)



  1.      evaporírati  -am dov. in nedov. () teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izpariti: evaporirati jajca, mleko; evaporirati mošt evaporíran -a -o: evaporirano mleko
  2.      evbiótika  -e ž (ọ́) med. nauk o zdravem načinu življenja
  3.      evdajmoníja  -e ž () filoz. občutek največje sreče, blaženost
  4.      evdajmonízem  -zma m () filoz. etični nauk, po katerem je evdajmonija najvišji cilj
  5.      eventuálnost  -i ž () knjiž. kar je po predvidevanjih mogoče, ne pa gotovo; morebitnost, možnost: biti pripravljen na razne eventualnosti
  6.      evfóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda
  7.      evfoníja  -e ž () knjiž. ubranost glasov; blagoglasje: pazil je na besedno evfonijo
  8.      evfórbija  -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa
  9.      evfóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na evforijo: evforičen bolnik / evforično razpoloženje / njegova utrujenost je bila podobna evforični hudomušnosti
  10.      evforíja  -e ž () med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu
  11.      evhológij  -a m (ọ́) v vzhodni cerkvi liturgična knjiga z molitvenimi obrazci: brati iz evhologija / Sinajski evhologij
  12.      evidéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost evidentnega; jasnost, očitnost: dokazati z vso evidentnostjo; evidentnost sodbe
  13.      evkalíptov  in evkalíptusov -a -o prid. () nanašajoč se na evkalipt: evkaliptov les / evkaliptovo drevo ♦ farm. evkaliptovo olje eterično olje iz evkaliptovih listov
  14.      Evklídov  -a -o prid. () mat., v zvezi Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
  15.      evnúštvo  -a s () lastnost, značilnost evnuhov, skopljenstvo: zaradi evnuštva ni mogel živeti normalnega življenja; pren., slabš. duševno evnuštvo
  16.      évo  in èvo medm. (ẹ̑; ) pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi; glej: evo, je že prišel; evo, tukaj je knjiga; evo ga pred nami // izraža opozorilo na to, kar se da, daje; na: evo vam navodilo / evo, v čem je razloček
  17.      evocírati  -am dov. in nedov. () knjiž. v spominu oživiti, priklicati v spomin: evocirati dogodke iz študentskih let / evocirati spomine na kaj / publ.: evociral bi znano študijo o tem problemu spomnil bi na, opozoril bi na; scenograf je poskušal evocirati likovno modo Cankarjevega časa prikazati, predstaviti
  18.      evokácija  -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitevlit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev
  19.      evokatíven  -vna -o prid. () knjiž. ki izzove evokacijo: začetek romana je izrazito evokativen ♦ lit. evokativni ekvivalent evokacija
  20.      evolúcija  -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji
  21.      evolucíjski  tudi evolúcijski -a -o prid. (; ú) nanašajoč se na evolucijo, razvojen: evolucijski proces; evolucijska pot; evolucijsko gospodarstvo / evolucijski nauk; evolucijska teorija evolucíjsko tudi evolúcijsko prisl.: gledišča so se evolucijsko spreminjala
  22.      evolucionírati  -am nedov. in dov. () knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral
  23.      evolucioníst  -a m () pristaš evolucionizma
  24.      evolucionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evolucioniste ali evolucionizem: evolucionistični nauk
  25.      evolucionízem  -zma m () nauk o postopnem spreminjanju česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike: biološki evolucionizem; problem evolucionizma

   12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA