Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (12.401-12.425)



  1.      éo ípso  prisl. (ẹ̑-) knjiž. samo po sebi: vse, kar je starega, ni eo ipso zanič
  2.      eolít  -a m () arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju
  3.      Éolov  -a -o prid. (ẹ̑) muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke
  4.      eólski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na veter: eolska erozija / eolska usedlina
  5.      eólski 2 -a -o prid. (ọ̑) muz., v zvezi eolska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona a navzgor
  6.      eón  -a m (ọ̑) pesn. vek, doba: davni eoni
  7.      eozín  -a m () kem. rdeča organska snov za barvanje živil in kozmetičnih sredstev
  8.      eozinofílen  -lna -o prid. () kem. ki se obarva z eozinom: eozinofilni levkociti
  9.      eozóik  -a m (ọ́) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij
  10.      epicikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga
  11.      épičnost  -i ž (ẹ́) epske značilnosti: za pisateljevo delo je značilna realnost in epičnost; epičnost zgodbe / v drami je veliko epičnosti
  12.      epidemiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za epidemiologijo: zdravnik epidemiolog; kongres epidemiologov
  13.      epidemiologíja  -e ž () veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke
  14.      epidemiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epidemiologijo: epidemiološke raziskave, študije / epidemiološki oddelek v bolnici
  15.      epidiaskóp  tudi epidiaskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik ali diapozitivov: šola ima epidiaskop in filmski projektor
  16.      epidót  -a m (ọ̑) min. rudnina kalcijev aluminijev in železov silikat
  17.      epifenomén  -a m (ẹ̑) knjiž. pojav, ki spremlja glavni pojav, sopojav: epifenomeni družbenoekonomskih tvorb
  18.      epífora  -e ž () lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov
  19.      epigón  -a m (ọ̑) nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: on sploh ni pesnik, je epigon; Jurčičevi epigoni; stranski oltar je delo drugovrstnega kiparskega epigona
  20.      epigónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epigone: epigonska lirika / epigonski pisatelj
  21.      epigónstvo  -a s (ọ̑) nav. slabš. posnemanje del pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: ta pisatelj se nagiba k epigonstvu; plitvo epigonstvo; epigonstvo po vsebini in obliki; njegovo ustvarjanje je daleč od vsakega epigonstva
  22.      epikuréjstvo  -a s (ẹ̑) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikurejstvo in stoicizem 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: popolnoma se je vdal čutnosti in epikurejstvu; rafinirano epikurejstvo
  23.      epilóg  -a m (ọ̑) lit. posebni, zaključni del kakega literarnega dela: v epilogu piše avtor o nastanku knjige; prolog in epilog; drama v treh dejanjih z epilogom; pren., publ. dejanje je dobilo svoj epilog pred sodiščem
  24.      epískop  -a m () v vzhodni cerkvi škof
  25.      episkóp  tudi episkòp -ópa m (ọ̑; ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik: klub je dobil nov televizijski sprejemnik in episkop

   12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA