Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (11.976-12.000)



  1.      ekspropriátor  -ja m () kdor ekspropriira, razlaščevalec: država v vlogi ekspropriatorja // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: ekspropriacija ekspropriatorjev
  2.      ekspropriírati  -am dov. in nedov. () uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe, razlastiti: ekspropriirati dosedanje lastnike / ekspropriirati gozdove ekspropriíran -a -o: ekspropriirana buržoazija
  3.      ekstátičnost  -i ž (á) značilnost ekstatičnega; zamaknjenost, zanosnost: religiozna ekstatičnost / ekspr. ekstatičnost plesa
  4.      ekstemporírati  -am nedov. () knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral
  5.      ekstenzívnost  -i ž () težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: odpraviti ekstenzivnost v proizvodnji / ekstenzivnost in intenzivnost doživetja / ekstenzivnost stilizmov
  6.      eksteriorizácija  -e ž (á) glagolnik od eksteriorizirati; povnanjenje: eksteriorizacija podzavestnega
  7.      eksteriorizírati  -am dov. in nedov. () filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti
  8.      eksteritoriálen  -lna -o prid. () ki ne spada v določen teritorij: eksteritorialna cona // jur. ki ni podrejen oblasti države, na katere ozemlju s posebnim dovoljenjem biva, je: eksteritorialna oseba
  9.      eksteritoriálnost  -i ž () jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je: vojna ladja in njena posadka ima v tujih vodah pravico eksteritorialnosti
  10.      ekstirpátor  -ja m () agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju
  11.      ekstráktor  -ja m (á) teh. naprava, priprava za ekstrakcijo
  12.      ékstraordináren  -rna -o prid. (ẹ̑-) knjiž. izjemen, izreden: ekstraordinaren postopek
  13.      ékstraordinárij  -a m (ẹ̑-á) knjiž. izredni profesor
  14.      ekstrapolácija  -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala
  15.      ekstrapolírati  -am dov. in nedov. () knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala
  16.      ekstraprofit  gl. ekstra
  17.      ekstravagántnost  -i ž () značilnost ekstravagantnega: daleč naokoli so ga poznali po njegovi ekstravagantnosti in predrznosti; ekstravagantnost obleke / razburjala jih je s svojimi ekstravagantnostmi ekstravagancami
  18.      ekstravertíranost  -i ž () psih. lastnost, značilnost ekstravertiranega človeka: izrazita ekstravertiranost nekaterih ljudi
  19.      ekstrémnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost ekstremnega: ekstremnost čustvovanja / ekstremnost teh ljudi mu ni po volji; na široko je odprl vrata vsem umetnikom ne glede na njihovo stilno orientacijo in stopnjo ekstremnosti / odpraviti ekstremnosti ekstreme
  20.      éktodêrm  -a m (ẹ̑-ē) biol. zunanja plast celic gastrule, zunanja zarodna plast: ektoderm in entoderm
  21.      éktodermálen  -lna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na ektoderm: ektodermalna plast gastrule / ektodermalna povrhnjica
  22.      éktoparazít  -a m (ẹ̑-) biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec
  23.      ekvátor  -ja m () umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli
  24.      ekvatoriál  -a m () astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem
  25.      ekvatoriálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ekvator: ekvatorialni del Afrike / ekvatorialno podnebje ♦ geogr. ekvatorialni tok morski tok, ki teče blizu ekvatorja od vzhoda proti zahodu

   11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA