Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
o (11.351-11.375) 
- drugovánje -a s (ȃ) glagolnik od drugovati: drugovanje s Čopom je bilo za Prešerna velikega pomena / pri drugovanju se je med drugom in družico pogosto razvila ljubezen ♪
- drugováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti s kom, da ni sam: večkrat mu je drugoval na straži; drugovati komu v bridkosti; v samoti mu je drugoval njegov zvesti pes / gostu sta drugovali domači dekleti; pren. bila je sama, le misel nanj ji je drugovala // redko biti v tovariških, prijateljskih odnosih: od tistega časa sta neprenehoma drugovala 2. redko biti za druga ali družico: ona je bila nevesta, sestra pa je drugovala / drugoval mu je pri novi maši ♪
- drugovérec -rca m (ẹ̑) kdor je druge vere, veroizpovedi: katoličani in drugoverci; poročiti se z drugovercem ♪
- drugovérski -a -o prid. (ẹ̑) ki je druge vere, veroizpovedi: drugoverski prebivalci ♪
- drúgovŕsten -tna -o prid. (ū-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu; drugorazreden: drugovrstna moka // ekspr. slabši, manjvreden: poplava drugovrstne literature / drugovrstna vloga stranska, postranska ♪
- drugovŕsten -tna -o prid. (ȓ) redko drugačen, različen: drugovrstni pogledi ♪
- drúštvo -a s (ȗ) 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, telesnovzgojno, turistično društvo; društvo književnikov / Društvo prijateljev mladine ♦ zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu 2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam ♪
- društvovánje -a s (ȃ) glagolnik od društvovati: dijaško društvovanje ♪
- društvováti -újem nedov. (á ȗ) star. biti, delovati v društvih: v mladih letih je veliko društvoval ♪
- družábništvo -a s (ȃ) v kapitalistični ekonomiki poslovno združevanje podjetnikov ♪
- družábnost -i ž (á) lastnost, značilnost družabnega: znan je po svoji družabnosti / gojiti, poživljati družabnost; čut za družabnost / potreba po družabnosti ♪
- drúžbenoekonómski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej: družbenoekonomski interesi delovnih ljudi; izboljšati družbenoekonomske razmere / družbenoekonomska baza materialna osnova družbenega življenja / družbenoekonomsko izobraževanje ♦ ekon. družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; družbenoekonomska ureditev ♪
- drúžbenogospodárski -a -o prid. (ȗ-á) nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej: vzroke za to je treba iskati v družbenogospodarskih razmerah; razpravljali so o družbenogospodarskih vprašanjih ♦ ekon. družbenogospodarski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; družbenogospodarska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; družbenogospodarska ureditev ♪
- drúžbenokorísten -tna -o prid. (ȗ-ȋ) ki koristi družbi: priznati študij kot družbenokoristno delo / družbenokoristno delo prva leta po 1945 upravna kazen v obliki prisilnega dela ♪
- drúžbenokrítičen -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na kritiko družbe: družbenokritični članki, sestavki; družbenokritična umetnost ♪
- drúžbenomorálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ) nanašajoč se na družbeno moralo: družbenomoralne kvalitete učitelja / bil je najizrazitejši družbenomoralni kritik svoje dobe ♪
- drúžbenopolítičen -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na politično življenje družbe: bil je aktiven družbenopolitični delavec; zakonitost družbenopolitičnega razvoja; družbenopolitična aktivnost žensk; družbenopolitično izobraževanje / družbenopolitični sistem politična ureditev družbe; družbenopolitične organizacije; družbenopolitična skupnost ♪
- drúžbenost -i ž (ȗ) 1. lastnost, značilnost družbenega: družbenost proizvodnje / fevdalna, razredna, socialistična družbenost 2. filoz. medsebojni odnosi ljudi, ki opredeljujejo bistvo človeka kot družbeno bitje: pravilno pojmovanje družbenosti ♪
- drúžbenoupráven -vna -o prid. (ȗ-á) nanašajoč se na družbeno upravljanje: volitve družbenoupravnih organov ♪
- drúžbenozgodovínski -a -o prid. (ȗ-ȋ) nanašajoč se na zgodovino družbe: družbenozgodovinska razlaga pojava; družbenozgodovinske znanosti / pojmovanje revolucije kot družbenozgodovinskega procesa; družbenozgodovinska osnova drame ♪
- družboslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za družboslovje: birokratizem je v središču zanimanja številnih družboslovcev / ruski realisti so bili odlični družboslovci / buržoazni, marksistični družboslovci ♪
- družboslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družboslovje: družbosloven pretres položaja današnje žene / družboslovna publicistika, študija / skrb za družboslovno izobrazbo študentov ♪
- družboslóvje -a s (ọ̑) znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja: velik razmah družboslovja v dvajsetem stoletju; predavanje iz družboslovja; reševanje vprašanj s področja družboslovja / marksistično družboslovje ♪
- družbovánje -a s (ȃ) glagolnik od družbovati: rad se spominja družbovanja z mladostnimi prijatelji / družbovanje pri delu in učenju ♪
- družbováti -újem nedov. (á ȗ) star. delati družbo: tiste čase je veliko družbovala bolnemu dekletu; vsi so mu radi družbovali ♪
11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 
