Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (11.126-11.150)



  1.      drástičnost  -i ž (á) lastnost drastičnega: drastičnost primera
  2.      drastílo  -a s (í) knjiž. dražilo: zdravnik mu je odsvetoval vsa drastila
  3.      dražílnost  -i ž () lastnost dražilnega: dražilnost dima / dražilnost zdravila
  4.      dražílo  -a s (í) sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo; uživati dražila; njena bližina je delovala nanj kot dražilo ♦ med. spolno dražilo afrodiziak
  5.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja
  6.      drdrálo  -a s (á) šalj. kar drdra, ropota: otroci so se kar gnetli okrog vrtiljaka, okrog tistega starega drdrala
  7.      dreadnought  -a [drédnot] m (ẹ̑) voj., nekdaj velika, zelo oklopljena vojna ladja, oborožena s težkimi topovi: uporaba dreadnoughtov v prvi svetovni vojni
  8.      drekobŕbec  -bca m () 1. govnač, govnobrbec: drekobrbec se je preril skozi govno; rijejo po blatu kakor drekobrbci 2. nizko neprijeten, zoprn človek: spet se je vtaknil vmes ta drekobrbec / kot psovka molči, drekobrbec
  9.      dremálo  -a s (á) ekspr. kdor (rad) dremlje: spat pojdi, dremalo
  10.      dremávost  -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost
  11.      dremolés  -a m (ẹ̑) nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina
  12.      dremôta  -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino
  13.      dremôtec  -tca m (ō) redko dremavica: pogreznil se je v živčen dremotec
  14.      dremôten  -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto
  15.      dremôtica  in dremótica -e ž (ō; ọ̑) knjiž. dremavica: pogrezniti se v dremotico; biti v nemirni dremotici / prižgal je cigareto, da bi premagal dremotico
  16.      dremôtičen  in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence
  17.      dremôtnost  -i ž (ó) dremavica: prebudila se je iz dremotnosti / do kraja se je otresel dremotnosti; pren., knjiž. dremotnost misli
  18.      drénov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dren: drenov grm; drenov les; drenova palica; suh je kakor drenov klin zelo; kar sem rekel, drži ko drenov klin trdno, nepreklicnoekspr. danes je pa drenove volje slabe
  19.      drenováča  -e ž (á) redko drenova palica: udaril ga je z drenovačo
  20.      drénovec  -vca m (ẹ́) redko 1. drèn: otroci so se skrivali med drenovci 2. ekspr. neroden, okoren človek: ti si mi pravi drenovec
  21.      drenovína  in drénovina -e ž (í; ẹ́) drenov les: suha drenovina
  22.      drénovje  -a s (ẹ́) drenovo grmovje ali drevje
  23.      drénovka  -e ž (ẹ́) redko palica iz drenovega lesa: urezal si je močno drenovko; vzel je drenovko in odšel
  24.      drésnovka  -e ž (ẹ̄) nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom
  25.      drevésničarstvo  -a s (ẹ̑) gojenje drevesnih sadik v drevesnicah: ukvarjati se z drevesničarstvom; agronom z večletno prakso v drevesničarstvu

   11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA