Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (10.826-10.850)



  1.      dosézati  -am nedov. (ẹ̄) dosegati: dosezati cilje / dosezati velike uspehe / čeprav je mlajši, doseza po sposobnosti vse svoje tovariše
  2.      doséžek  -žka m (ẹ̑) kar je posledica kakega dela, prizadevanja: njegova kompozicija je pomemben dosežek na področju glasbe; dosedanji dosežki v industriji; rekorden dosežek naših športnikov; umetniški, znanstveni dosežki; film spada med vidnejše dosežke kinematografije / uvajanje novih tehničnih dosežkov
  3.      doséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko dosegljiv: električna stikala so v dosežni razdalji / sreča je težko dosežna
  4.      dosihdôb  prisl. () star. dozdaj, doslej: dosihdob se mi to še ni pripetilo
  5.      dosihmál  [a] prisl. () star. dozdaj, doslej: dosihmal se nista poznala
  6.      dosípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) dodatno, zraven sipati: dosipati moko v vrečo
  7.      dosíta  prisl. () knjiž. do sitega: dosita se najesti, napasti // zelo, močno: dosita se nadivjati, nagledati, nasmejati
  8.      dosjé  -ja m (ẹ̑) adm. mapa, sveženj uradnih spisov, ki se nanašajo na določeno zadevo ali osebo: sporna vprašanja je dal v poseben dosje / personalni dosje; pokojninski dosjeji
  9.      doskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na doskok: doskočno mesto // šport. ki se da doseči s skokom kvišku: doskočni krogi
  10.      doskočíšče  -a s (í) šport. kraj, mesto doskoka: skakalec je padel in se valil po doskočišču; naklon doskočišča / mivka za doskočišče pri skoku v višino
  11.      doskočíti  -skóčim dov. ( ọ̑) končati skok: padalec je doskočil in si odpel padalo // šport. narediti doskok: skakalec je lepo doskočil / doskočil je pri sto metrih
  12.      doskòk  -óka in -ôka m ( ọ́, ó) šport. zaključni del skoka: pri doskoku je padel; naši skakalci so se odlikovali z zanesljivimi doskoki
  13.      dosléden  -dna -o prid., doslédnejši (ẹ̑) ki dela, ravna vedno po določenih načelih: biti dosleden pri svojem delu; ostal je vedno dosleden in zvest svojemu prepričanju; dosleden vzgojitelj / bil je najdoslednejši bojevnik za samoodločbo narodov; dosleden zagovornik delavstva // ki je brez bistvenih sprememb, odstopanj: takrat je bil še daleč od doslednega materializma; dosleden program; vzgoja mora biti dosledna doslédno prisl.: dosledno se drži svoje teorije; vlada dosledno izvaja svojo politiko; zahteve šol bi morale biti dosledneje usklajene z učnimi programi / ekspr.: vabil jo je na izlete, a ga je dosledno odbijala vztrajno, kar naprej; na zaslišanjih vse dosledno taji prav vse, čisto vse
  14.      dosledíti  -ím dov., doslédi in doslêdi; doslédil ( í) lov. priti po sledi do mesta, kjer je divjad: doslediti kuno
  15.      doslédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. dosleden človek: fant je doslednež
  16.      doslédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost doslednega človeka: všeč mi je njegova doslednost; učiteljeva doslednost pri vzgoji; njihova doslednost v izvajanju načrtov / svoje naloge bomo morali izpolnjevati še z večjo doslednostjo; logična, znanstvena doslednost; ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno / doslednost mišljenja; doslednost značajev v romanu
  17.      dosléj  in doslèj prisl. (ẹ̑; ) dozdaj: doslej se še ni vrnil; bil je prijazen kakor doslej še nikoli
  18.      dosléjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) dosedanji: doslejšnji rezultati dela; doslejšnja politika; njegovo doslejšnje delo
  19.      doslíkati  -am dov. () 1. končati slikanje: doslikati portret 2. dodatno, zraven naslikati: moral je doslikati še glavo
  20.      doslíšen  -šna -o prid.) nanašajoč se na oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: biti v doslišni bližini; bila je v doslišni oddaljenosti
  21.      doslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. dobeseden: doslovni zapis debate / dosloven prevod / revščina v doslovnem smislu doslóvno prisl.: doslovno prevajati
  22.      doslúh  -a m () knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu
  23.      doslutíti  in doslútiti -im dov. ( ú ū) knjiž., redko dojeti, doumeti: njegov duh ni mogel doslutiti globin pesnikovega dela; do dna je doslutil življenjsko silo tega naroda
  24.      doslúženec  -nca m (ú) redko kdor je doslužil: mož je bil dosluženec s skromnimi prihranki; vojaški dosluženec
  25.      doslúženka  -e ž (ú) redko ženska, ki je doslužila

   10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA