Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (10.351-10.375)


  1.      dolgočásenje  -a [u̯g] s (á) glagolnik od dolgočasiti: dolgočasenje ob nezanimivi knjigi / ta govor je samo dolgočasenje poslušalcev ♪
  2.      dolgočásiti  -im [u̯g] nedov. (á ȃ) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi ♪
  3.      dolgočásje  -a [u̯g] s (ȃ) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: mori ga dolgočasje; to dela samo iz dolgočasja; v tem kraju bi umrl od dolgočasja; neznosno dolgočasje; dolgočasje zimskih večerov / njegov obraz ni kazal ničesar razen dolgočasja / natisnili so tako dolgočasje dolgočasno besedilo ∙ ekspr. preganjati dolgočasje ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas ♪
  4.      dolgočásnež  -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. dolgočasen človek: pusti ga pri miru, tega dolgočasneža ♪
  5.      dolgočásnica  -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica! ♪
  6.      dolgočásnost  -i [u̯g] ž (á) lastnost, značilnost dolgočasnega: dolgočasnost mesta, zgodbe / vsem je že presedala njegova dolgočasnost ♪
  7.      dolgočasováti  -újem in dolgočásovati -ujem [u̯g] nedov. (á ȗ; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile ♪
  8.      dolgodlák  in dolgodlàk -áka -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolgo dlako: dolgodlak pes; dolgodlaka mačka / dolgodlak kožuh ♪
  9.      dolgodlákar  -ja [u̯g] m (ȃ) žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje ♦ lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako ♪
  10.      dolgodlákec  -kca [u̯g] m (ȃ) ekspr. žival z dolgo dlako: pred hišo je sedel črn dolgodlakec ♪
  11.      dolgodnévnica  -e [u̯g] ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje nad dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
  12.      dolgodôben  -bna -o [u̯g] prid. (ó ō) knjiž. dolg, dolgotrajen: dolgodobno suženjstvo ♪
  13.      dolgoglàv  in dolgogláv -áva -o [u̯g] prid. (ȁ á; ȃ) antr. ki ima dolgo in ozko glavo: dolgoglav človek / dolgoglava lobanja ♪
  14.      dolgoglávec  -vca [u̯g] m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo: stari Slovani so bili pretežno dolgoglavci ♪
  15.      dolgoglávost  -i [u̯g] ž (ā) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo ♪
  16.      dolgogrív  -a -o [u̯g] prid. (ȋ ȋ) ki ima dolgo grivo: dolgogriv konj, lev / dolgogriva glava / slabš. visok in dolgogriv fant dolgolas ♪
  17.      dolgogrívec  -vca [u̯g] m (ȋ) slabš. kdor ima dolge lase: tisti dolgogrivec ga je naščuval ♪
  18.      dolgohláčnik  -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor nosi dolge hlače: suhopet dolgohlačnik ♪
  19.      dolgojezíčen  -čna -o [u̯g] prid. (ȋ) ekspr. ki veliko govori, opravlja: kaj vse so si izmislile te dolgojezične ženske ♪
  20.      dolgojezíčnež  -a [u̯g] m (ȋ) ekspr. kdor veliko govori, opravlja: tak dolgojezičnež je ♪
  21.      dolgokljún  -a [u̯g] m (ȗ) ekspr. ptič z dolgim kljunom ♪
  22.      dolgokljún  -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) ki ima dolg kljun: dolgokljune rečne ptice / dolgokljun čoln ♪
  23.      dolgokocínast  -a -o [u̯g] prid. (í) ki ima dolge kocine, dlake: dolgokocinasta žival / dolgokocinast kožuh ♪
  24.      dolgokrák  in dolgokràk -áka -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolge krake, noge: dolgokrak pajek; dolgokraka ptica, žaba / ekspr. dolgokrak fantič ♪
  25.      dolgokríl  -a -o [u̯g] prid. (ȋ ȋ) 1. ki ima dolga krila, dolge peruti: dolgokrile ptice 2. knjiž. ki nosi dolgo krilo: dolgokrile žene ♪

   10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA