Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ožina (111-135)


  1.      panoráma  -e ž (ȃ) 1. pokrajina, ki se vidi z določenega, navadno višjega mesta: občudovati panoramo; s terase je lep pogled na panoramo / gorska panorama; panorama mesta; pren. Vojna in mir, ta velika zgodovinska panorama ∙ knjiž. z gradu je najlepša panorama razgled // um. slika, na kateri je upodobljena taka pokrajina: v jedilnici visijo panorame; panorama Kopra iz 18. stoletja; slikar panoram 2. publ., z rodilnikom velika količina, množina: panorama problemov // pregled: podati široko panoramo meščanske družbe; panorama sodobne jugoslovanske lirike; letošnja razstava je pomembna mednarodna panorama učbenikov 3. nekdaj naprava, ki omogoča (plastično) gledanje slik, fotografij: bioskop in panorama / vstopnica za panoramo // poslopje, prostor s to napravo: počakati koga pred panoramo ♪
  2.      paráda  -e ž (ȃ) 1. organiziran slovesen sprevod a) vojaških enot, navadno z orožjem in opremo: udeležiti se parade; prisostvovati paradi; obleči se za parado; biti na veliki paradi / hoditi, stati v paradi / vojaška parada b) navadno s prilastkom velike skupine predstavnikov kake dejavnosti, kakega poklica: sodelovati pri paradi / gasilska parada; prisostvovati rudarski paradi; velika parada športnikov / ekspr. parada delovnih množic velika skupina / prvomajska parada; ekspr. zvrstila se je parada mladosti // ekspr., s prilastkom velika količina, množina česa enakega, istovrstnega, navadno v gibanju: zvrstila se je parada večernih oblek; parada vozil; parada vsega, kar je najbolj moderno / poslušati parado popevk / parada znanstvenih besed 2. star. paradna obleka, paradna uniforma: obleči parado 3. slabš., v povedni rabi kar je zelo slovesno, lepo: sprejem je prava parada / ta tvoj klobuk je res parada 4. publ., pri igrah z žogo učinkovit, občudovanje vzbujajoč obrambni skok, gib: s čudovito parado je preprečil gol ◊ šport. obrambna kretnja proti napadu zlasti v sabljanju ♪
  3.      plurál  in plúral -ála m (ȃ; ȗ ȃ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari; množina: sklanjati v pluralu; akuzativ plurala ♪
  4.      podélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala ∙ zastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo ∙ nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni ♪
  5.      pòdljudjé  -ljudí m mn., daj. pòdljudém, tož. pòdljudí, mest. pòdljudéh, or. pòdljudmí (ȍ-ẹ̑) množina od podčlovek: črnci so podljudje, so trdili beli izkoriščevalci; prim. podčlovek ♪
  6.      pojémati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑) izraža približevanje koncu a) obstajanja: dež je že pojemal; hrup na cesti pojema; vročina bo vsak čas začela pojemati / bolečina proti jutru pojema / epidemija gripe že pojema / ogenj, sveča pojema ugaša b) stanja, razpoloženja: bojevitost je že pojemala; njegova jeza še ne pojema // biti v vedno manjši a) količini: premoženje pojema; pojemala so živila in denar / množina blaga pojema / dnevi so začeli pojemati se krajšati b) stopnji: moči so mu pojemale / glas ji pojema / hitrost pojema enakomerno ● ekspr. kar pojema od žalosti hira pojemajóč -a -e: s pojemajočimi močmi se je dvignil; govoril je s pojemajočo sapo; pojemajoče zanimanje; prisl.: vedno bolj pojemajoče je govoril ♦ muz. pojemajoče označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja diminuendo ♪
  7.      pólk  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota, večja od bataljona: poveljnik, štab polka / pehotni polk 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: polja je napadel cel polk kobilic ♪
  8.      pólljudjé  -ljudí [u̯l] m mn., daj. pólljudém, tož. pólljudí, mest. pólljudéh, or. pólljudmí (ọ̑-ẹ̑) množina od polčlovek: ogibaj se teh podlih, puhlih polljudi; prim. polčlovek ♪
  9.      popláva  -e ž (ȃ) 1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: na tem polju so vsako leto poplave; poplava je naredila veliko škode; preprečiti poplavo; severne kraje so zajele katastrofalne poplave; občasne, pomladanske poplave; ekspr. v kopalnici imajo pravo poplavo / poplava se širi, umika voda ob takem razlitju, razširjenju 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: poplava besed, vprašanj; jezi se nad poplavo slabe literature; poplava različnih podatkov / poplava luči, svetlobe ♪
  10.      potrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresati z rozinami; potresati sadje s sladkorjem / potresati umetno gnojilo / pozimi je lačnim ptičkom potresala razna semena 2. delati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: veter potresa veje / živina je potresala z verigami / potresala ga je za ramo stresala // delati hitre, sunkovite gibe: potresal je z nogami / nasmihala se mu je in potresala s kodri ● ekspr. grom je potresal zrak zelo je grmelo; ekspr. groza nam je potresala srce zelo smo se bali potresajóč -a -e: bližal se je, potresajoč z dolgim repom ♪
  11.      potrésti  -trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami; potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom potresti proso natresti / potresti cesto s peskom nasuti, posuti 2. narediti, da se kaj sunkovito, hitro nekajkrat premakne, navadno sem in tja: prijel je uro in jo potresel; veter je potresel veje / potresti hruško / potresel jo je za ramo stresel / kot psovka strela ga potresi // narediti hiter, sunkovit gib: potresel je z glavo / dekleta so potresla z lasmi ● zastar. materina smrt jo je zelo potresla pretresla, presunila; publ. domačini so večkrat potresli mrežo dali gol; potresel jo je za lase povlekel; knjiž. prišli so pome, je potresel z glasom rekel s tresočim glasom potrésen -a -o: cmoki, potreseni z orehi; z belim peskom potresena pot ♪
  12.      povódenj  -dnji ž (ọ̑) 1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: nastopila, prišla je povodenj; suše in povodnji jim uničujejo pridelke; katastrofalna, velika povodenj; pomladanske povodnji // voda ob takem razlitju, razširjenju: povodenj je odnesla, odtrgala most; povodenj se širi, uplahne; kakor povodenj so preplavili vasi / samo dimniki so se videli iz povodnji; pren., ekspr. počutil se je kot kapljica v brezimni človeški povodnji 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: povodenj besed, vprašanj; povodenj pisem, spominov ♪
  13.      prágòzd  -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdóvi tudi prágôzdi tudi prágózdi (ȃ-ȍ ȃ-ó; ȃ-ọ̑) 1. gozd, ohranjen v naravnem stanju: izgubiti se v pragozdu; bukov pragozd na Gorjancih / tropski pragozdovi 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: ni se znašel v pragozdu miz, klopi in stolov ♪
  14.      práljudjé  -ljudí m mn., daj. práljudém, tož. práljudí, mest. práljudéh, or. práljudmí (ȃ-ẹ̑) množina od pračlovek: značilnosti praljudi; prim. pračlovek ♪
  15.      prašína  -e ž (í) knjiž., redko velika količina, množina prahu v ozračju: nad cesto se je dvigala gosta prašina ∙ zastar. na pohištvu se nabira prašina prah ♪
  16.      preobílica  -e ž (ȋ) knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline // zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo ♪
  17.      preobílje  -a s (ȋ) 1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju 2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev // zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; preveč ∙ knjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenje ♦ lit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem ♪
  18.      presíla  -e ž (í) zastar. 1. premoč: narodnostni odpor proti presili nemščine 2. z rodilnikom prevelika količina, množina: presila tvoje žalosti kaže nespamet ♪
  19.      pŕh  -a m (ȓ) knjiž. velika količina, množina premikajočih se delcev, zlasti snega, vode v ozračju: snežni prh / prh valov pršenje ♪
  20.      pŕhavica  in prhávica -e ž (ŕ; ȃ) knjiž. 1. žareč pepel: metati trske na prhavico 2. velika količina, množina premikajočih se delcev zlasti snega, vode v ozračju: puščavski veter je prinesel prhavico; prhavica modre galice ♪
  21.      prijátelj  -a m (ȃ) 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj // kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Jugoslavija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine // s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji 4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem ● ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose ◊ gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami ♪
  22.      pripóra  -e ž (ọ̑) lingv. precejšnje približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov: tvoriti glasove s priporo; rahla pripora glasilk // ožina, ki nastane s takim približanjem: zračni tok gre skozi priporo; pripora med zgornjimi zobmi in spodnjo ustnico / nebna pripora ki jo tvori jezik ob trdem nebu ♪
  23.      prodóvje  -a s (ọ̑) večja množina proda, zlasti v gorskih rečnih dolinah: narasla reka vali prodovje po ozki dolini // ekspr. prodišče, prod: široko prodovje / plitvine in prodovja ♪
  24.      razkóšje  -a s (ọ̑) 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav. ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; pren. trdil je, da so otroci razkošje 2. stanje, za katero je značilen obstoj take količine materialnih dobrin, ki presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: v tej hiši je bilo razkošje; to razkošje ne bo dolgo trajalo; občutek razkošja / živeti v razkošju 3. razkošnost: presenetilo nas je razkošje te knjige; razkošje stanovanja 4. razkošna oprema, razkošni predmeti: stanovanje je brez razkošja, a udobno; preproge, slike in drugo razkošje 5. ekspr. velika in raznovrstna količina, množina: svetlobno razkošje; razkošje barv / občudovati razkošje las ♪
  25.      regimènt  -ênta m (ȅ é) 1. star. polk: poveljnik, štab regimenta / pehotni regiment ∙ sedemnajsti regiment v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: imeti regiment sodelavcev / dobiti cel regiment nasvetov ♪

   1 11 36 61 86 111 136  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA